Naložbe so poleg strukturnih reform in fiskalne odgovornosti del "krepostnega trikotnika", ki je za EU recept za vzdržno rast, delovna mesta in konkurenčnost. Namen načrta je privabiti zasebne naložbe v kakovostne, a tvegane evropske projekte.
Načrt temelji na ideji, da se z 21 milijardami evrov javnih sredstev spodbudi najmanj 315 milijard evrov strateških naložb, kar je dva odstotka bruto domačega proizvoda EU v treh letih, so pojasnili viri pri EU.
Po bruseljskih izračunih bi lahko naložbeni načrt v prihodnjih treh letih prispeval do 410 milijard evrov k bruto domačemu proizvodu EU in ustvaril do 1,3 milijona delovnih mest.
Načrt je sestavljen iz treh delov: vzpostavitve novega evropskega sklada za strateške naložbe, dinamičnega seznama projektov ter izboljšanja regulacijskega okolja.
Jedro načrta je evropski sklad za strateške naložbe
Jedro načrta je evropski sklad za strateške naložbe s semenskim kapitalom 16 milijard evrov iz evropskega proračuna in petih milijard evrov iz Evropske investicijske banke (EIB). Komisija poziva tudi k prispevkom članic in zasebnikov.
S 16 milijardami evrov naj bi spodbudili za 240 milijard evrov naložb v infrastrukturo širokopasovnih omrežij, energije in prometa, v izobraževanje, raziskave in inovacije ter v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost.
S petimi milijardami evrov iz EIB pa naj bi spodbudili 75 milijard evrov finančnih naložb v mala in srednja podjetja z manj kot 250 zaposlenimi ter v podjetja z od 250 do 3000 zaposlenimi.
Veljala bodo tri merila
Projekte bodo izbrali na podlagi treh meril: evropska dodana vrednost, ekonomska vzdržnost in vrednost ter zrelost - izbrani bodo tisti, ki se lahko začnejo izvajati v prihodnjih treh letih.
Pri izbiri projektov ne bo ne nacionalnih ne sektorskih kvot, izpostavljajo viri pri EU. Za zagotovitev uspešnega izbiranja in uresničevanja projektov bodo vzpostavili tudi svetovalno vozlišče za naložbe in odbor za naložbe.
Članice so v okviru posebne projektne skupine za naložbe v sklopu priprav načrta že opredelile potencialne projekte, a seznam naj bi dorekle prihodnje leto. Seznam bo dinamičen - kadar koli bo mogoče projekt z njega umakniti ali dodati novega.
Slovenija: protipoplavna zaščita, posodobitev železniškega križa
Premier Miro Cerar je pred dnevi ob obisku v Bruslju med projekti, ki jih želi v načrtu Slovenija, omenil protipoplavno zaščito in posodobitev železniškega križa, vključno z drugim tirom. Po neuradnih informacijah naj bi Slovenija v dosedanjih pogovorih o projektih izpostavila tudi naložbe v Luki Koper in nekaj avtocestnih projektov.
Komisija bo ob predstavitvi naložbenega načrta orisala tudi investicijsko sliko posameznih članic - glavne izzive in priložnosti.
V primeru Slovenije bo predvidoma opozorila, da so razlog za vztrajno krčenje naložb poleg krize prezadolženost podjetij, vpetost države v gospodarstvo in neučinkovito poslovno okolje, ter izpostavila, da prestrukturiranje podjetij in privatizacija, ki potekata, ponujata privlačne priložnosti za naložbe zasebnega kapitala, zlasti za neposredne tuje naložbe.
Komisijin predlog naložbenega načrta bodo morale potrditi članice unije in Evropski parlament. Komisija naj bi zakonodajo za izvajanje načrta predlagala januarja prihodnje leto. Evropski sklad za strateške naložbe naj bi začel delovati sredi prihodnjega leta, ko naj bi bil tudi dorečen dinamični seznam projektov in v celoti operativno naložbeno vozlišče.
