Po njegovih besedah gre za neredek pojav oziroma staro zgodbo, ko uporabniki marihuane, ki so nagnjeni k psihičnim motnjam, po kajenju doživijo psihoze v obliki napadov shizofrenije ali hude paranoje. Podobno naj bi se zgodilo tudi s primorskima dijakoma, za katera še ni povsem jasno, kaj natančno sta kadila. »Skrb zbujajoče je, da je na trgu veliko različnih sintetičnih drog in veliko mladih, ki jih uporabljajo. Ne vedo, kaj te snovi povzročajo, pogosto pa niti ne, kaj sploh vzamejo. Včasih niti preprodajalci ne vedo, kaj prodajajo,« razlaga Krek.
Dobre in slabe lastnosti
Dijaka naj bi kadila močno marihuano (skunk z višjo vsebnostjo psihoaktivnega THC), v kateri je bila morda še kakšna druga opojna substanca ali dodatki, ki se v kemičnih procesih mešanja ne prečistijo dovolj. Krek ugiba, da so bili morda navzoči tudi sintetični kanabinoidi, ki imajo podoben učinek kot naravna marihuana, le da je njihovo delovanje lahko bolj intenzivno in povzročijo več zapletov.
»Marihuana ima dva obraza,« meni Krek. »V zadnjem času se veliko govori o hašiševem olju kot zdravilu za vse, potem pa ljudje to nekritično zaužijejo in jih komatozne pripeljejo na urgenco. Pred kratkim smo imeli primer, ko je skupina petih fantov kadila isti zvitek. Štirim ni bilo nič, pri petem pa so se pojavili hudi psihični zapleti in je moral v idrijsko psihiatrično bolnišnico. Zavedati se je treba, da ima vsaka rožica svoje dobre in slabe lastnosti. Tako je tudi z marihuano. Vsaka uporaba drog je vsekakor tudi umeten poseg v nevrotransmiterski sistem možganov,« razlaga eden najvidnejših slovenskih strokovnjakov na področju drog. Po njegovih besedah so lani našteli povečano število zastrupitev, okoli 70 primerov.
Vsak teden nova molekula
Jasnega pravila, kako bo določena različica marihuane (glede na vsebnost THC, načina pridelave, dodatkov in podobno) delovala, ni, saj ni vse odvisno od droge in njene količine, temveč tudi od posameznika, ki jo zaužije. Vodja projekta Konoplja.org Tomaž Koren kot primer opiše lastno izkušnjo s konopljino smolo: »Pri enem gramu sem samo spal 14 ur, pri 0,3 grama pa sem imel tako slabo izkušnjo, da sem mislil vse vreči proč,« razlaga Koren. Strinja se, da je za nekatere uporabnike lahko najbolj problematična prav marihuana z višjo vsebnostjo THC in pa sintetični kanabinoidi. »Dokler trg ne bo reguliran, se bodo vsebnosti in sintetiki le povečevali,« je prepričan Koren.
Sintetični kanabinoidi so po njegovem mnenju najbolj problematični, saj se vsak teden pojavi kakšna nova molekula, skupaj pa jih je že okoli 400. Zaradi hitrega pojavljanja novih sintetičnih kanabinoidov, ki je povsem ušlo izpod nadzora, jih je veliko povsem legalnih in lahko dostopnih (preden jih uvrstijo na seznam prepovedanih drog, traja več mesecev), za nameček pa jih je iz istega razloga tudi nemogoče zaznati v urinskih testih. Zato so vse bolj priljubljeni med mladostniki in zaporniki, ki so eni najbolj ranljivih uporabnikov droge. Za nameček sintetični kanabinoidi povzročajo precej hujše zaplete kot naravna marihuana, denimo srčne zastoje in odpovedi ledvic.
Sintetični kanabinoidi imajo tudi svoj fiskalni vidik, ki na področju drog vedno igra pomembno vlogo: »Kilogram predelanega hašiša stane 400 dolarjev. Če mu dodajo za 500 dolarjev sintetikov, ga lahko prodajo za 4000 dolarjev (kot običajen hašiš, op. p.),« o sintetičnih kanabinoidih v preobleki naravnega izdelka iz konoplje razlaga Koren in dodaja, da jih je včasih mogoče zaznati po vonju po acetonu.
Predvsem mlade in neizkušene, ki se odločajo za kajenje marihuane, Koren opozarja, naj se dobro poučijo o stranskih učinkih in naj je preprosto ne uživajo, če se ob kajenju ne počutijo dobro. »Naj naredijo samo dim ali dva in počakajo dve uri, da vidijo kakšen bo učinek,« jim svetuje previdnost in zmernost. Podobno kot pri drugih, bolj folklornih poteh do omame.
