Šestnajsto leto delovanja bo novogoriška gazela Gonzaga-pro zaključila rekordno. Potem ko je kriza med letoma 2007 in 2010 dokončno zlomila slovensko lesno industrijo, so na trgu ostala samo tista podjetja, ki so se uspela prilagoditi zahtevam kupcev in začela posle iskati povsod po svetu. Tako je tudi Gonzaga-pro, specializirana za pohištvo pretežno za pisarne, knjižnice, šole, vrtce in hotele, na domačih tleh in bližnji okolici pa tudi za didaktična igrala in zunanja igrala za obvrtčevske in obšolske prostore, ostala v tem segmentu med slovenskimi podjetji te velikosti skorajda sama.

Gonzaga-pro, ki je po podatkih GVIN izmed 416 subjektov v tej dejavnosti po kapitalu in sredstvih peta, po prihodkih četrta, po dobičku pa druga, bo imela letos rekordno rast. Leto 2014 bodo po sedanjih ocenah zaključili z dobrimi 6,4 milijona evrov, kar je dobro petino več glede na leto 2013, ko so ustvarili 4,92 milijona evrov od prodaje, višji bo tudi dobiček, ki je lani znašal skoraj četrt milijona. Prav v teh dneh so proizvodnjo v Čepovanu posodobili z novim strojem.

Iztok Bizjak, direktor podjetja, v katerem so ključni partnerji še Miloš Blažko, direktor komerciale, Tomaž Murovec, tehnični direktor, in Igor Šepec, ki je direktor izvoza, Gonzagino rast in smelo investicijo v 5,5 milijona evrov vredno poslovno stavbo, ki so jo zgradili sami, opisuje zelo slikovito. »Če smo do zdaj hodili po dve stopnici ali celo tri skupaj, smo zdaj prestopili štiri stopnice skupaj in, hvala bogu, pri tem nismo padli. Je pa res, da smo se na vse skupaj tako konceptualno kot finančno dobro pripravili.«

To potrjuje siceršnjo Gonzagino filozofijo rasti – stabilnost in varnost. To so naprej potrdili ob ustanovitvi, ko so partnerji v podjetje skupno vložili 12 milijonov tolarjev (okoli 50.000 evrov), ob nakupu tovarne v Čepovanu, ki je šla v stečaj, na dražbi leta 2002, s strpnim iskanjem lastnega dizajnerskega pristopa in utrjevanjem prodajne mreže. »Leta 2007 smo bili sicer res nominirani za regijsko gazelo, a ves čas si prizadevamo predvsem za stabilnost in varnost ter etično poslovanje.«

Njihovi najbolj stabilni trgi so Nizozemska, Anglija, Nemčija, Rusija, kjer se iz leta v leto povečuje povpraševanje predvsem po pisarniškem pohištvu, Italija in Črna gora, v razvoju je francoski trg, prodajajo tudi v Izrael, Savdsko Arabijo, Kuvajt in Belgijo. Novosti in vizijo predstavljajo predvsem na sejmih, ki so za podjetje njihove velikosti še vedno zelo dragi, a nujni, saj na sejmih dejansko iščejo nove stike.

Nedavno so predstavili tudi svoj najnovejši izdelek, predelne stene, s katerimi se lahko ustvarja prostor v prostoru in se jih po uporabi lahko enostavno zloži in umakne. »Dizajn je nepogrešljivi sestavni del razvoja, ki pa je ključen za obstoj podjetja,« poudarja Bizjak.

Banke sicer ves čas sledijo njihovemu razvoju in ga solidno podpirajo, a v podjetju, tako kot je zaznati trend pri večini gazel, občutno zmanjšujejo zadolženost, ki trenutno znaša okoli 60 odstotkov, medtem ko bodo v letu 2015 temu posvetili še več. »Banke zaradi napak v preteklosti vodijo krčevito politiko odločanja. Cena denarja je še vedno previsoka, zavarovanja so izjemno visoka in zakomplicirana. Tako slabim podjetjem kot nam, ki delamo pregledno in ves čas rastemo na globalnih trgih, postavljajo enako zahtevne pogoje. To je težko razumeti. Mi, podjetniki na primer, svoje stranke selekcioniramo. S strankami, s katerimi delamo dobro že 15 let, se poznamo in si med seboj zaupamo, delamo čim bolj poenostavljeno. Tako bi bilo lahko tudi v bankah.«

Bizjak je ob tem pojasnil, da v podjetju od nedavnega stopajo korak naprej tudi v odnosih s kupci. »Ne vem, če si lahko predstavljate naše začetke, ko smo delali in pol leta nismo imeli nobenega klica od zunaj. Ves čas samo ti kličeš in si iščeš kupce. Po pol leta pa končno prvo naročilo in seveda smo odprli šampanjec. Od tedaj je bila Gonzaga ves čas lačna dela. A sedaj smo se odločili, da s kupci, ki niso resni, ne bomo več delali. Sami smo zagovorniki visokih etičnih standardov in to pričakujemo tudi od svojih strank,« je pojasnil Bizjak.

V njihovem segmentu dejavnosti v Slovenji večje konkurence nimajo. »Preštejete nas lahko na prste ene roke. Je pa res, da bi podjetja lažje delovala, če bi bilo manj birokratskih ovir in če bi delovala pravna država. Problem je tudi neznosna lahkost delovanja tistih, ki sprejemajo zakone in upravljajo naše premoženje. To se mi zdijo ključne ovire za razvoj Slovenije.«

Po njegovem mnenju naj zato spremembe zakonodaje pripravlja stroka, zakonodaja pa naj se sprejema v paketu, ne pa da ima vsaka koalicijska partnerica na mizi svoj zakon. »Nam se je na primer zaradi neživljenjske zakonodaje postopek parcelacije parcele, ki smo jo kupili za poslovno stavbo, vlekel tri mesece, kar pomeni, da se nam je zavlekla celotna investicija. V državni upravi bi morali veljati taki principi delovanja, kot so v podjetjih. Ko nekdo pri pripravi zakonodaje naredi očitno neumnost, mora izgubiti službo. V takem primeru bi se pozanimali pri stroki in slabe zakonodaje ne bi bilo.«

Če nam bo že uspelo izpeljati na nedavnem sejmu dogovorjene posle, bo prihodnje leto prihodkov od prodaje prav tako nad šest milijonov evrov. Posel je nepredvidljiv. Je pa res, da si lahko zadnja leta nekoliko lažje planirajo delo, saj imajo že močnejšo prodajno mrežo. To predvsem na oddaljenih trgih predstavljajo lokalni prodajalci. »Vsak dan smo na trgu. Četrtina naših sodelavcev je zaposlena v prodaji. Ker pa prodamo več, kot lahko naredimo sami, sodelujemo s podizvajalci, s katerimi trenutno naredimo polovico realizacije.«