V Julijcih zapadlo ogromno snega
Decembra 1915 je v Julijcih zapadlo več kot dva metra snega. »Prav na božični dan leta 1915 se je močno otoplilo in sprožali so se številni plazovi. Samo nad Lepeno, kjer je bil drugi linški regiment, je takrat pod snegom umrlo 38 vojakov, ki so jih 29. decembra pokopali na platoju nad reko Lepenjico,« pripoveduje Miloš Domevšček iz Bovca, lastnik muzeja prve svetovne vojne in član Društva 1313. »Na pogrebu je vojakom posvetilo v spomin in opomin prebral nadporočnik Ferdinand Anreither, presunljive besede pa napisal praporščak Alfred Grohmann. Spomladi 1916 so ob pokopališču zgradili leseno cerkvico, ob kamnitem zidu pa postavili leseno tablo z vžganim besedilom, ki so ga prebrali ob pokopu.«
Prav po zaslugi Miloša Domevščka in prijateljev, zbranih v Društvu 1313, nastaja nad reko Lepenjico blizu Tonščevega tolmuna nov muzej v naravi. O tem Domevšček pove: »Potem ko je član društva Božidar Kavčič na internetu odkril fotografije s pokopališčem in cerkvico, za katere se je izkazalo, da gre za Lepeno, sem dal idejo, da naredimo iz tega zanimivo zgodbo. Tudi iskanje je rodilo sadove. Sprva smo našli ostanke škarpe in mulatjere, pozneje tudi temelje, kjer je nekoč ob pokopališču stala lesena cerkvica.«
Do muzeja s prostovoljnim delom
Da so bovški zanesenjaki lahko začeli delati, je bilo treba prehoditi dolgo pot. Z lastnikom zemljišča so se dokaj hitro dogovorili, zato pa je bilo več težav z Zavodom za spomeniško varstvo, ministrstvom za okolje in prostor ter Triglavskim narodnim parkom. »Maja letos smo začeli dela. Vsaj 20-krat sem že bil v Lepeni in opravil več kot 250 delovnih ur. Pri tem mi prek javnih del pomaga tudi Cveto Gašperšič, eden redkih stalnih prebivalcev v dolini Lepene. Razen zemeljskih del, obnove zidu in mulatjere je prav Gašperšič po fotografijah izdelal leseno znamenje s posvetilom umrlim vojakom, kakršno je bilo postavljeno ob zidu pokopališča.«
Snovalci muzeja so se dokopali tudi do drugih zanimivosti. Med drugim te, da so se pod vrhovi hribov nad Lepeno avstro-ogrski vojaki začeli utrjevati poleti leta 1915, da so posebne enote gradile mulatjere, barakarska naselja, postavili so žičnico, 1400 in več metrov visoko napeljali telefon in elektriko. Gradnja je potekala vse do pomladi 1916. Vmes so na območju, kjer osem mesecev ne posije sonce, potekali srditi boji. Domevšček še pove, da na kraju, kjer je bilo pokopališče s cerkvico, razen temeljev ni ostankov. Vojake so namreč prekopali Italijani in jih prenesli na pokopališče v vas Soča, cerkvico in druge objekte pa je očitno odnesel eden izmed snežnih plazov med prvo svetovno vojno. »To sklepamo po tem, ker nihče od domačinov, tudi najstarejših, ni vedel za cerkvico, niti ni o njej nič slišal. Kamnite zidove in mulatjere je dokončno porušil katastrofalni potres, ki je leta 1998 zajel Posočje.
