Biti lovec na popuste ni več značajska hiba, temveč standard v državah, kjer je kriza najhuje udarila po prihodkih prebivalstva. Nič drugače ni v Sloveniji, kjer aktivno iščeta popuste že skoraj dve tretjini potrošnikov. Še posebno pogosto je čakanje na znižanje cen v praznični sezoni, ki se je prvič preobrazila v festival nakupov v ZDA – meki potrošništva.
Delirij, vreden 60 milijard dolarjev
V nasprotju s črnim ponedeljkom, torkom, sredo in četrtkom, ki zaznamujejo naravne, vojne in finančne katastrofe, črni petek (»black friday«, ki vsako leto sledi zahvalnemu dnevu, ki ga praznujejo vsak četrti četrtek v novembru), čeprav je obremenjen z zlomom trga zlata in policijskim nasiljem v Filadelfiji, že desetletja ne zveni več niti približno zlovešče. Prinaša namreč začetek obdobja božičnih nakupov, v katerem se številke v bilancah trgovcev tradicionalno spreminjajo iz rdečih v črne – od izgub k dobičkom. Izraz so skovali v 60. letih preteklega stoletja, medtem ko je bil prvi petek po moriji puranov in paradi na zahvalni dan (angl. thanksgiving) že od leta 1924 rezerviran za tradicionalne razprodaje v legendarni veleblagovnici Macy's. Največji svetovni nakupovalni praznik se je v zadnjem desetletju razvlekel na pet dni, od zahvalnega četrtka do spletnega ponedeljka (»cyber monday«), ki ponuja jezdecem internetnih valov povprečno še za desetino nižje cene.
Po bridkem lanskem razočaranju trgovcev, ko so prihodki usahnili za skoraj dve milijardi dolarjev, snubijo kupce s 40- in večodstotnimi popusti, letos že teden dni prej kot običajno. Analitiki zato ne dvomijo, da bo po letu 2012, ko so trgovci v petih dneh prodali za več kot 59 milijard dolarjev izdelkov, padel nov rekord.
Presenetljivo je, da odpade velika večina prihodkov na trgovine »iz opek in malte«, zlasti ob dejstvu, da so prihodki petih prazničnih dni rasli skupaj z internetno revolucijo – v šestih letih za 20 milijard dolarjev. Čeprav so prihodki od prodaje spletnih trgovin lani prinesli rekord, predstavljajo manj kot desetino vseh prihodkov med zahvalnim dnem in spletnim ponedeljkom, in sicer 5,3 milijarde dolarjev. Američane krepko prekašajo Kitajci, ki so na dan samskih (11. novembra) prek spleta pokupili za 9,3 milijarde dolarjev izdelkov.
Vsaj polovica kupcev čaka popuste
Niti kitajski niti ameriški praznik med slovenskimi trgovci (še) nimata posebne teže. Največja spletna trgovina Mimovrste denimo ne pripravlja nobene posebne akcije. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da med potrošniki ni zadostnega zanimanja. Spletna stran trgovine Fashion days, ki je v pripravi na črni petek ponudila nekaj dodatnih popustov, se je zaradi prevelikega prometa včeraj večkrat za krajši čas sesula. Veliko zanimanja je z ogrevalno akcijo pred črnim petkom zbudila tudi spletna modna trgovina Stilago. »Le kdo bi se branil popustov,« ocenjuje vodja Stilaga za Slovenijo Mirela Čanić, ki opozarja, da zaradi ugodnejše ponudbe ne sme trpeti kakovost. Ljudje so po njenem mnenju pripravljeni plačati tudi polno ceno, če je razmerje med kakovostjo in ceno primerno.
A dejstvo je, da je teh vse manj. Potrošniki namreč raje počakajo na razprodaje, zlasti ob nakupih izdelkov, ki jih ne potrebujejo nemudoma. V Sportini ob tem zaznavajo, da se vedenje kupcev vedno bolj polarizira. Pri odločitvah za nakup posegajo namreč večinoma po izdelkih istega cenovnega razreda; nekateri kupujejo samo izdelke blagovnih znamk nizkega cenovnega razreda, drugi posegajo izključno po izdelkih najvišje kakovosti.
Vsi pa si želijo ugodnih cen. Po pojasnilih direktorice IntersportaMateje Jesenek po polni ceni prodajo približno polovico izdelkov. Ta delež je še precej manjši ob sezonskih razprodajah. Zlasti zimskih, ki so dejansko sredi sezone, ko večina še niti ni odpotovala na smučarske počitnice. Poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan, je prepričan, da je lahko posamezna prodajalna zadovoljna že, če proda po polni ceni od 40 do 50 odstotkov blaga. Za poslovno uspešnost pa je bolj kot to pomembno vedeti, kdaj zadržati visoko ceno in kdaj prodajati s popusti. V zahodnem svetu to dobro znajo. Trgovci, ki mesec ali dva ne prodajo niti enega izdelka iz kolekcije, nemudoma znižajo njegovo ceno za polovico in ne čakajo na razprodaje. Filozofija je preprosta: sezonskega izdelka, ki ga niso prodali v prvih dveh mesecih, ne bodo prodali niti v prihodnjih dveh, pri čemer 10- ali 20-odstotna znižanja cene, ki jih ponujajo trgovci v Sloveniji, ne prinašajo želenih učinkov. Ključno je blago prodati, četudi po nižji ceni, saj se s tem sprostijo denarna sredstva, vezana v zalogah, pri večkratnem obratu zalog pa je lahko končni izkupiček celo višji kot ob vztrajanju pri visokih cenah.
In ne smemo pozabiti, da so zaslužki trgovcev še vedno visoki. Njihova bruto marža – v nekaterih primerih sicer ni neposredno razvidna iz bilanc – znaša tudi 70 in več odstotkov. Tudi ob 50-odstotnem znižanju cen lahko tako trgovci še vedno kujejo dobiček.