Slovenska prehrambna podjetja utegnejo že v kratkem izgubiti pomemben del prostora na trgovskih policah največjega slovenskega trgovca.
V Agrokorju Ivice Todorića naj bi se namreč v zadnjem času intenzivno pripravljali na ukinitev tako Mercatorjeve kot tudi Konzumove lastne trgovske blagovne znamke. Po novem naj bi oba trgovca v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori uvedla enotno blagovno znamko. Dobavitelje, ki bi te izdelke proizvajali, naj bi Mercator in Konzum iskala prek skupnih mednarodnih razpisov, to pa na stežaj odpira tudi vrata Agrokorjevim prehrambnim podjetjem do trgovskih polic Mercatorja. A te hkrati zapira slovenski prehrambni industriji, ki s proizvodnjo izdelkov pod blagovno znamko slovenskega trgovca letno ustvari več sto milijonov evrov prihodkov.
Po neuradnih ocenah Mercator in Konzum s prodajo izdelkov pod lastno blagovno znamko na vseh trgih nekdanje skupne države ustvarita med 800 milijoni in milijardo evrov letnih prihodkov. Že desetodstotno znižanje nabavnih cen teh izdelkov bi ob upoštevanju prihranka pri njihovem trženju Agrokorju prineslo najmanj 80 milijonov evrov letnega zaslužka. To je približno toliko, kot je Agrokor delničarjem plačal za nakup četrtine Mercatorja. Samo s temi prihranki bi lahko torej Todorić v vsega nekaj več kot šestih letih pokril tako nakup delnic kot tudi kasnejšo dokapitalizacijo Mercatorja.
Todorić v Mercator že pošilja svoje kadre
Z lastno trgovsko znamko Mercator v Sloveniji ustvari okoli četrtino celotnih prihodkov, na preostalih trgih v regiji pa se ta delež giblje med 10 in 15 odstotki. Mercator torej letno samo s prodajo teh izdelkov ustvari med 500 in 700 milijoni evrov prihodkov. Kolikšen delež izdelkov, ki jih prodajo pod lastno blagovno znamko, proizvedejo slovenski proizvajalci, v Mercatorju ne razkrivajo. Pojasnjujejo zgolj, da pri svežih kategorijah prevladujejo domači dobavitelji, njihov izbor pa je med drugim odvisen tudi od konkurenčnosti, specializiranosti in kakovosti. Domači prehrambni industriji zagotovo ne koristi, da so lastniki Mercatorja v pogodbo z Agrokorjem vključili zgolj medle zaveze, ki sicer veljajo tri leta, a jih lahko hrvaška skupina brez večjih težav zaobide. Prav tako je bil slovenski varuh konkurence edini, ki je Agrokorju izdal brezpogojno soglasje in od njega ni zahteval kakšnih izravnalnih ukrepov. Pri tem prav tako ni izpeljal postopka presoje posledic vertikalne koncentracije.
Slovenski prehrambni industriji so se po prodaji Mercatorja Agrokorju že priprla vrata do trgovskih polic slovenskega trgovca na Balkanu. Spomnimo namreč, da je Mercator po končanem prevzemu Konzumu oddal v najem in upravljanje svoja trgovska središča na Hrvaškem in v BiH, hkrati pa prevzel upravljanje trgovskih središč srbske Idee (v lasti Agrokorja). A po neuradnih informacijah pridobitev dodatnih polic v Srbiji še zdaleč ne bo odtehtala izgube polic na Hrvaškem in v BiH. Ob tem velja omeniti, da je Agrokor pred kratkim vodstvene strukture Mercatorja že začel polniti tudi s svojimi kadri. Mesto izvršnega direktorja, ki bo zadolžen za razvoj maloprodaje, je zasedel Igor Mamuza, ki je bil doslej v Konzumu zadolžen za prodajo in investicije. Mamuza velja za enega izmed ključnih zaupnikov Darka Kneza, predsednika uprave Konzuma in po novem tudi nadzornika Mercatorja.
Agrokorjev primež okrog dobaviteljev
Kot smo že poročali, v Agrokorju pričakujejo še, da bodo ključni dobavitelji nase prevzeli dodatno breme in v zameno za sklenitev strateškega partnerstva ter dostop do vseh trgovskih polic obeh trgovcev plačali neke vrste nadomestilo za razvoj blagovnih znamk. Novo strategijo, vizijo in način poslovanja združenega trgovca sta Todorić in predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič v zadnjih tednih že predstavila tudi ključnim slovenskim dobaviteljem Mercatorja. A kot zatrjujejo v Agrokorju, od dobaviteljev niso zahtevali nobenega plačila, sklenitev strateškega partnerstva pa da ni pogojena z ohranitvijo prostora na trgovskih policah obeh trgovcev.
Za svoje ključne dobavitelje, s katerimi bi želeli skleniti neke vrste strateško partnerstvo, naj bi v Mercatorju med drugim izbrali Drogo Kolinsko, Perutnino Ptuj, Panvito, Celjske mesnine, Mlekarno Planika, Medex, Kras in Ljubljanske mlekarne. Ob tem ne gre zanemariti, da ima prav domača mesna industrija poleg oljarn, proizvajalcev mineralne vode in pridelovalcev hrane še največ razlogov za skrb. Na teh štirih področjih je prehrambni del Skupine Agrokor najmočnejši, njegova podjetja pa se zaradi padca prodaje na Hrvaškem in vstopa naše južne sosede v EU soočajo s premalo zapolnjenimi proizvodnimi zmogljivostmi. To se kaže tudi na kopičenju zalog.
