Predsednik vlade Miro Cerar pri iskanju gospodarskega ministra nima srečne roke. Potem ko se je Gojku Koprivcu konec prejšnjega tedna poslabšalo zdravstveno stanje, je namreč včeraj Cerar umaknil njegovo kandidaturo. Dodaten kadrovski izziv pa je pred premierja postavil Andrej Oček, ki je po komaj 22 dneh na čelu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sove) v petek odstopil z direktorskega mesta.

Cerar, ki se zaveda, da je dolgotrajno postavljanje gospodarskega ministra »motnja v nekem procesu, ki jo moramo čim prej odpraviti«, tako sedaj že intenzivno išče četrtega kandidata za vodenje gospodarskega resorja. Se mu pa to vendarle ne zdi tako huda motnja, da bi sprejel ponudbo koalicijskih partneric SD in DeSUS, ki mu želita pri iskanju kompetentnega kandidata priskočiti na pomoč. Kot pravi premier, je začasno, in to šele nekaj tednov, za vodenje gospodarskega ministrstva pooblaščen finančni minister Dušan Mramor. Ob tem je SD in DeSUS spomnil, da v prejšnjih vladah, v katerih sta bili tudi onidve, »dejansko mnogo dlje nismo imeli ministra«. »Skupaj s stranko SMC sem sposoben najti kompetentnega kandidata,« je zagotovil Cerar.

Nova in stara imena

Ali se s kom že konkretneje dogovarja, premier včeraj ni povedal. Po navedbah naših virov pa je bilo v krogih blizu Mramorju včeraj mogoče ujeti ime profesorice na ljubljanski ekonomski fakulteti Maje Makovec Brenčič. Kot enega od možnih kandidatov, ki naj bi vskočil, če Cerar ne bo našel drugega kandidata, se v političnih vrstah spet omenja državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Janka Burgarja. Ta je po odstopu Jožefa Petroviča že izrazil pripravljenost prevzeti vodenje gospodarskega resorja. Ponovno je mogoče slišati tudi ime državnega sekretarja v Cerarjevem in Mramorjevem kabinetu Metoda Dragonje. Dragonja je sicer pred dnevi dejal, da ga o tem nihče ni nič vprašal in da se človek ne more kar naprej seliti po funkcijah. A je v krogih blizu ZaAB mogoče slišati, da bi vodenje gospodarskega resorja verjetno vendarle sprejel, če bi ga premier v ministrsko ekipo povabil. Ob tem nekateri naši sogovorniki razmišljajo še korak naprej in vidijo Dragonjo, če bi postal minister, tudi na čelu ZaAB. Kar bi po njihovih besedah v koalicijo, postopno pa morda tudi v SMC, pripeljalo vsaj tri dodatne poslance iz trenutno najmanjše opozicijske stranke. A se hkrati strinjajo, da je kaj malo možnosti, da bi Cerar na tak scenarij pristal.

Zunanji ali notranji pritiski?

Triinštiridesetletni Andrej Oček je razloge za svoj odstop z mesta direktorja Sove utemeljil skopo, in sicer z besedami, da zaradi zunanjih pritiskov ne more zagotoviti dovolj kakovostnega dela agencije. Kakšni naj bi ti pritiski bili, na vladi niso pojasnili, po naših informacijah pa naj bi k njegovemu odhodu v večji meri prispevali pritiski znotraj Sove. Kot je znano, so se v agenciji ob imenovanju Očka pojavili nekateri pomisleki glede njegove usposobljenosti za tako visoko funkcijo. Na Sovi se Oček, ki je med obveščevalci že več kot deset let, menda ne more pohvaliti s kakšnimi posebnimi uspehi, za nameček pa je bilo vprašljivo tudi njegovo izpolnjevanje formalnih pogojev za direktorsko mesto. Po navedbi naših virov naj bi bilo stanje na Sovi po Očkovem imenovanju nevzdržno. Večina vodij naj bi mu jasno pokazala, da o njegovih sposobnostih nima dobrega mnenja in da med njimi ne uživa potrebne avtoritete. Tako naj bi Oček sam ugotovil, da novim zadolžitvam – kot direktor Sove je bil imenovan tudi za namestnika vodje sekretariata sveta za nacionalno varnost – ne bo kos.

V Očkovo neizpolnjevanje formalnih pogojev je pred dnevi zagrizel tudi poslanec SDS Vinko Gorenak, ki je na premierja Mira Cerarja naslovil poslansko vprašanje. Težava neizpolnjevanja formalnih pogojev za direktorsko mesto je nastala zaradi Očkove pozne pridobitve sedme stopnje izobrazbe. Sovin analitik je diplomiral šele leta 2009 (in magistriral leta 2012), zaradi česar mu po zakonski uredbi o notranji organizaciji v organih javne uprave in tajni Sovini sistematizaciji za direktorsko mesto manjkajo delovne izkušnje po pridobljeni visoki izobrazbi (deset let po diplomi, sedem let po magisteriju).

Vlada se je pri Očkovem imenovanju sicer oprla na zakon o Sovi ter ga tolmačila v smeri, da pri imenovanju direktorja Sove ni dovoljena zgolj izjema, ki dopušča imenovanje brez razpisa in razpisne komisije, temveč da za direktorja Sove ne veljajo niti drugi predpisi, ki urejajo formalne pogoje za direktorska mesta v državnih organih. Da je vlada zakonodajo nepravilno tolmačila precej širše, kot bi smela, pa je za Dnevnik prejšnji teden pojasnil tudi dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete.

Premier Cerar včeraj o neizpolnjevanju formalnih pogojev ni spregovoril, pojasnil je le, da ga je Oček o svojem odstopu seznanil že v petek, ter da je njegov odstop enostavno moral sprejeti.