Na jakost barvnih sprememb najbolj vplivata vrsta lesa in izpostavljenost vremenskim vplivom. Če želimo, da bo naša lesena  terasa barvo, dimenzijo in obliko spreminjala manj, je priporočljivo oljenje z ustreznimi sredstvi. Oljni premaz je treba obnavljati po potrebi. Premaz les dodatno varuje pred hitrim navlaženjem in izsušitvijo, zato ga ščiti pred nastajanjem poškodb in razpok ter  večjim pojavom koritavosti. Oljenje pa bistveno ne podaljšuje trajnosti vrstam lesa, ki so odporne proti vremenskim vplivom. Vse spremembe na leseni terasi, ki izvirajo iz narave lesa in so posledica sprememb zaradi vremenskih vplivov, so pričakovan naraven pojav ter ne morejo biti predmet reklamacije.    

Obarvanje iz eksotičnih vrst lesa

Iz eksotičnih vrst lesov se lahko v prvem obdobju po polaganju izločajo lesni tanini, ki lahko ob padavinah obarvajo padavinsko vodo. Tudi to je povsem naraven pojav. Tanini, pomešani s padavinsko vodo, lahko obarvajo tudi okolico terase in fasado. Najintenzivnejše obarvanje povzroča les merbau, v milejši obliki pa je ta pojav možen tudi pri drugih vrstah lesa. V začetnem obdobju po vgradnji moramo biti ob deževju pozorni na ta pojav in po potrebi zaščititi okolico terase (kamen, keramika, travnik, fasada, odtoki itn.) ter s tem preprečiti morebitno škodo.  

V zadnjem času se vse več ljudi odloča za uporabo zunanjih talnih oblog iz lesnega kompozita (Wood plastic composite - WPC). Talne obloge WPC konkurirajo lesenim talnim oblogam in jih tudi že uspešno zamenjujejo.

Obloga je tako imenovani lesni kompozit, ki je sestavljen iz 70 odstotkov recikliranega lesa ali lahko obnovljivega bambusa in 30 odstotkov polimera. Les oblogi zagotavlja moč in togost, polimer pa deluje kot vezivo. Poleg tega je les cenejši od plastike in ima tudi manjše termično raztezanje.

Pred izbiro zunanje talne obloge je zato dobro poznati prednosti in slabosti talne obloge iz lesnega kompozita pred talno oblogo iz lesa.

Prednosti

Je brez razpok. Ne razpoka po površini ali na čelih. Naravni les sčasoma razpoka zaradi vpliva zunanjih vplivov, kot so temperatura in vlaga. V razpokah se potem lahko nabirata vlaga in umazanija.

Ni trsk. Površina je enovita in ne dovoljuje, da bi se posamezni deli (kot npr. trske pri lesu) zapičili v nogo.

Ne trohni. Dodane komponente onemogočajo propadanje, medtem ko je naraven les podvržen trohnenju.

Ne potrebuje vzdrževanja. Obloge ni treba premazovati z olji, lazurami in podobnimi zaščitami, tako da smo razbremenjeni rednega vzdrževanja. Izbrana barva se s časom skoraj ne spreminja in ne posivi kot naraven les.

Je do narave prijazna. Obloga ima certifikat FSC, ki izkazuje prijaznost do tropskega gozda.

Pomanjkljivosti

Lahko plesni. Obloga, ki je vgrajena v senci, ima težnjo po tem, da se na površini lahko pojavi plesen. Zaradi tega je potrebno redno čiščenje (pometanje in pranje), tako da na oblogi ne ostajata umazanija in plesen. Plesen se lahko očisti z mešanico detergenta in fungicida.

Lahko zbledi. Zaradi izpostavljenosti soncu obloga zbledi, zaradi tega je treba pri izbiri barve upoštevati, kašna bo barva obloge pozneje. Bledenje barve se navadno konča v šestih mesecih po vgradnji.

Zunanja talna obloga WPC je torej privlačna in zanesljiva izbira, ki bo kos testu časa. Njene deske so brez grč in so si med seboj popolnoma enake po barvi, obliki in dimenziji, tako da pred vgradnjo ni treba izbirati idealnih kosov. Ima videz in občutek lesa, a večjo odpornost, njena površina pa je oblikovana tako, da preprečuje zdrse. In na koncu še dejstvo, ki bo marsikomu zelo pomembno – talna obloga WPC ne potrebuje vzdrževanja.

Treba je torej pretehtati, ali želimo popolnoma naraven material, ki zahteva precej pozornosti, ali leseni kompozit, ki je za uporabo nekoliko bolj hvaležen.

Jani Curl, Alpod