Romsko naselje v Dobruški vasi v občini Škocjan je postalo »eksperimentalno območje«, kjer različne inštitucije preizkušajo strategije za pomoč Romom v težkem socialnem položaju. Interni dokument ministrstva za infrastrukturo in prostor (delujočega v prejšnji vladi), ki opisuje situacijo v naselju, denimo kaže, da se je ministrstvo odločilo poseči v pristojnosti občine in izvesti »nadzor nad zakonitostjo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu«. Uvedbo nadzora je podprl tudi vladni urad za narodnosti.
O Romih tudi ustavno sodišče
Na ministrstvu so prepričani, da »občina še vedno nima namena urejati romskega naselja Dobruška vas«, četudi so, kot so opozorili na ministrstvu, Romi v Sloveniji družbena manjšina, ki potrebuje posebno zaščito. V omenjenem naselju živi tristo Romov v človeka nevrednih bivališčih, velika večina brez vode in elektrike. Razmere v naselju so – dobesedno – srednjeveške. Poleg tega so Romi prepričani, da bodo njihovi domovi kmalu porušeni, saj občina na območju naselja gradi poslovno cono, ki je za razliko od naselja tudi vrisana v prostorske načrte. Ministrstvo je v zaključku dokumenta, ki ni datiran, verjetno pa je nastal pozno spomladi, zapisalo, da »se mora Občina Škocjan zavedati, da mora Romom, če pride do rušenja njihovih nelegalnih objektov, v skladu s stanovanjskim zakonom zagotoviti nadomestno ustrezno bivališče«. Nelegalnost, tako opozarja ministrstvo, namreč ne more biti razlog za to, da bi družine z otroki, ki pripadajo najbolj ranljivi evropski manjšini, ostale brez strehe nad glavo. »Stanovalci v romskem naselju Dobruška vas so praviloma Romi, ki prejemajo le socialne prejemke in si nadomestnega ustreznega bivališča ne morejo zagotoviti sami,« so še zapisali na ministrstvu.
Ob tem je zanimivo, da je do podobnih zaključkov letos marca prišlo tudi upravno sodišče, ki je prekinilo rušitev enega od nelegalnih objektov v naselju, ki jo je sicer naročil gradbeni inšpektor. Namesto tega je ustavnemu sodišču predlagalo presojo ustavnosti zakona o graditvi objektov. »Ker zakonska ureditev ne upošteva posebnih okoliščin, povezanih z nastankom nelegalnih romskih naselij in posameznih objektov v njem, pa bi jih po mnenju sodišča morala, pomeni to kršitev načel pravne države iz 2. člena ustave,« so prepričani upravni sodniki. Romska naselja so v Sloveniji večinoma nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bila zemljišča še družbena lastnina in ni priseljevanju Romov ter širitvi romskih naselij nihče nasprotoval. Nekatere občine so Romom zemljo celo odstopile, vendar pravnega statusa zemljišč niso nikoli dokončno uredile.
Župan za Rome in Nerome
Župan občine Škocjan Jože Kapler, član stranke SDS, pravi, da se položaja Romov dobro zaveda. »Ni res, da naša občina ničesar ne stori za Rome,« odgovarja na trditve državnih inštitucij. »Doslej smo iz občinskega proračuna zanje namenili že 30.000 evrov in zaradi tega sem bil od nekaterih neromskih občanov deležen tudi kritik.« Kapler pravi, da mu domačini očitajo, da »Romom da, drugim pa ne da«. Vendar ga kritike ne skrbijo, saj kot pravi, »mora krmariti med različnimi interesi«. Pohvalil se je, da je eni družini iz naselja že uspel urediti preselitev drugam, eni družini je pomagal prestaviti bivališče, da ga ne bi bilo treba rušiti, za dve družini pa s pomočjo lokalnega centra za socialno delo pravkar išče možnost za izselitev iz naselja. Tega si posamezne družine želijo. »Razmere v naselju so grozne, tristo ljudi živi na kupu in med njimi nastajajo tudi napetosti in spori,« pravi Kapler. Dolgoročno rešitev vidi v delni legalizaciji in delni razselitvi Romov v socialna stanovanja. »Kritike države so neupravičene,« pravi Kapler. »Predstavniki državnih inštitucij pridejo in gredo, nazadnje so bili v naselju spomladi. Mi pa moramo stvari vsak dan reševati na terenu.«
Zagotovil je še, da gradnja poslovne cone, ki naj bi se zaključila leta 2016, v romsko naselje ne bo posegla. To je sicer največja bojazen Romov, saj glede na to, da živijo povsem odrinjeni od družbe, verjamejo, da jih lahko večinska slovenska družba čez noč tudi »izbriše«. Rušitve nelegalnih romskih naselij z bagri so sicer stalnica pri graditvi velikih infrastrukturnih projektov v drugih državah, denimo v Grčiji in Italiji.
»Dogajanje v preteklem letu je dokazalo, da reševanje posameznih težav doprinese tako k boljšim razmeram za posamezne družine, kot tudi k boljšim odnosom med Romi in Neromi,« je situacijo komentirala direktorica nevladne organizacije Amnesty International Slovenije Nataša Posel. »Škocjan v tem ni osamljen primer, zato pozivamo k enotni strategiji in celovitemu pristopu na ravni države, ki bo vključila tako odgovornosti države kot občin.«