Deset let je trajala pot sonde Rosetta do kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Zdaj, ko je pristajalni modul končno na njegovi površini, pa se bijejo bitke za ure, če ne celo minute. Veselje je bilo velikansko v sredo popoldne, ko so znanstveniki v nemškem nadzornem centru v Darmstadtu prejeli signal, ki je potrdil, da je pristajalni modul Philae z laboratorijem za analizo pristal na kometu, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Toda temu je sledilo grenko spoznanje, da pristanek ni potekal po načrtih in da bo zato misija na kometu verjetno neprimerno krajša od predvidenih štirih mesecev.
Trikratni pristanek
Že pred pristankom so v Esi vedeli, da potisni motor na vrhu pristajalnega modula ne deluje. Njegova naloga je bila modul ob pristanku takoj potisniti k tlom. Čeprav ta na površju Zemlje tehta sto kilogramov, je namreč njegova teža na kometu vsega en gram. Potem so še ugotovili, da se nista izstrelili niti harpuni, s katerima bi modul pritrdili na komet. Zaradi obeh napak je modul po prvem pristanku odbilo od površine kometa do oddaljenosti enega kilometra. Potem je vnovič pristal in se še enkrat za kratko odbil od kometa ter slednjič obstal na njegovi površini. Vendar sta v stiku z njo le dve od treh nog. Pristajanje namreč ni bilo vodeno z Zemlje, potekalo je le na podlagi gravitacije.
Zaradi odbojev je Philae pristal stran od predvidenega kraja, v neznanem položaju in na lokaciji, ki jo še skušajo natančno določiti. Sodeč po prejetih fotografijah stoji ob steni in je očitno obdan s skalami, te pa svetlobi zastirajo pot do sončnih celic, prek katerih bi moral modul dobivati energijo v prihodnjih mesecih. Baterije na modulu so imele po prvotnih izračunih dovolj energije le še do včeraj, morda do danes, zato je Esa včeraj bila hudo bitko s časom. Še zlasti ker ukaz modulu, naj preklopi v varčno stanje, očitno ni deloval.
Nejasna usoda vrtanja
Ena glavnih nalog misije je, da modul s svedrom zavrta 23 centimetrov globoko v tla kometa in vzorce prenese v svoj laboratorij, jih ustrezno pripravi in analizira, nato pa zbrane podatke pošlje na Zemljo. Vse to zahteva energijo. Znanstveniki so zato včeraj modulu poslali ukaz, naj začne vrtanje, da bi morda še pred porabo vse energije uspešno opravili ta del misije, ki bi lahko dal odgovore o zgodovini osončja in tem, ali je voda na Zemljo prišla s kometi in ali so ti morda na naš planet prinesli tudi sestavine za življenje.
Podatki so včeraj pokazali, da se je sveder sprožil, sprva pa ni bilo jasno, ali je tudi zavrtal v tla. Negotovosti je bilo veliko. Lahko bi se zgodilo, da bi laboratorij zbral vzorce in jih analiziral, pa bi energije zmanjkalo prav v času, ko bi moral poslati rezultate, ki bi bili tako za vedno izgubljeni. Ker modul na površino ni primerno pritrjen, bi se prav tako lahko zgodilo, da bi ga sveder prevrnil oziroma premaknil. To ne bi bilo nujno slabo, saj bi morda potem dobil več sončne energije in bi se, ko bi je zbral dovolj, prebudil. Idej, kako bi ga lahko premaknili, je bilo še nekaj, a so bile vse tvegane.
Modul je o dogajanju včeraj že začel pošiljati podatke. Toda to se je zgodilo prav v času, ko je bil stik s sondo Rosetta, ki kroži okoli kometa in prek katere poteka komunikacija s petsto milijonov kilometrov oddaljeno Zemljo, izgubljen. To pomeni, da so morali znanstveniki včeraj na rezultate čakati vsaj do poznega večera.
Ne glede na vse – uspeh
Znanstveniki in poznavalci pravijo, da je misija že doslej uspešna. Tudi če modul na njegovi površini ne bo več deloval, bo sonda Rosetta še do konca prihodnjega leta krožila okoli štiri kilometre velikega objekta v obliki račke. Sondo Rosetta so izstrelili marca 2004. Potovala je po sončnem sistemu, za pospešek izkoriščala gravitacijo Marsa, se približala Jupitru, nato pa so jo januarja letos po dveh letih in pol hibernacije prebudili in napotili proti kometu.
V sredo se je od sonde ločil pristajalni modul Philae. Zelo pomembno je bilo, da so to sprožili pri pravem kotu in pravi hitrosti, da bi zadeli želeni kraj pristanka. Vendar jim jo je na koncu zagodla tehnika, ki ni delovala. »Misija je fantastična. Osredotočimo se na to, kar smo dosegli, ne na tisto, kar bi lahko storili drugače. Kar smo storili, je enkratno in bo za vselej ostalo enkratno,« je dejal direktor poleta Andrea Accomazzo.
