V Veliki Britaniji je z novelirano statistiko podprta zahteva evropske komisije po doplačilu v proračun dodatno oborožila podpornike referenduma o britanskem izstopu iz integracije, ki je napovedan za leto 2017. Poleg imigracijske politike in njenega učinka primarno na manj kvalificirana in nekvalificirana delovna mesta sta prenos v Bruslju sprejetih direktiv v britansko zakonodajo in delovanje evropskega proračuna temi, ki dajeta največji zalet zagovornikom britanskega izstopa iz EU. Britanska vlada, na drugi strani, išče zaveznike med drugimi doplačniki (Nizozemska in Italija) in postavlja temelje novim pogajanjem o statusu Velike Britanije v Uniji.

Tudi v Sloveniji, čeprav so nam preračuni BNP za zdaj prinesli delno vračilo proračunskega prispevka, je napoved sprememb merjenja letne agregatne proizvodnje prinesla nekaj nezaupanja in nejevere. V primeru vključevanja sive ekonomije in popravkov zneska prispevkov v proračun EU gre sicer za dva ločena »popravka« statistične metodologije. Razlog za preračun prispevkov v evropski proračun je v reinterpretaciji starih ESA 95 (European System of Accounts 1995) nacionalnih računov, kar je nekoliko povišalo prihodke v vseh članicah, vendar so bila relativna povišanja večja v Veliki Britaniji, Nizozemski, Italiji ter celo Grčiji. To je te države naredilo za poraženke v poračunski loteriji, medtem ko smo, z Nemci, Francozi in večino drugih članic, mi nekaj sredstev pridobili nazaj.

Skoraj povsem ločena sprememba metodologije nacionalnih računov pa se nanaša na implementacijo metodologije ESA 2010, ki z upoštevanjem mnogih aspektov sive ekonomije pri izračunu BNP dviguje nemalo prahu v strokovni in laični javnosti. Najpomembnejša novost pri nacionalnih računih po novi metodologiji je vključitev investicij v raziskave in razvoj ter izdatkov za oboroževanje v bruto nacionalne račune, čeprav je domišljijo javnosti bolj prevzela vključitev ocenjenih izdatkov za prostitucijo in droge ter nekatere druge elemente nelegalne ekonomije. Težava z vključevanjem sive ekonomije in nelegalne ekonomije je, da sta inherentno nemerljivi, saj njuni deležniki za seboj ne želijo puščati računovodskih sledi.

O težavah ocenjevanja obsega storitev prostitucije in trgovine z drogo priča poročilo britanskega nacionalnega statističnega urada, kjer so razkrite uporabljene metode in težave, ki jih povzroča pomanjkanje uradnih podatkov. Njihova ocena obsega prostitucije temelji na ponudbeni metodi, kjer ocenjeno število prostitutk množijo s številom storitev, ki jih opravijo na leto, in povprečno ceno storitve. Tako so v svojih ocenah števila prostitutk predpostavili, da dinamika slednjega sledi dinamiki moške populacije nad 16 let, pri njihovi potrošnji pa, da na leto za obleke potrošijo približno 160 evrov (ter dobrih 60 centov za kondome na stranko). Poleg navedenega so jim težave delale tudi ocene uvoza in izvoza storitev prostitucije, pri čemer so izračun poenostavili tako, da mednarodne trgovine teh storitev enostavno niso upoštevali.

Ocene vrednosti potrošnje mamil, po drugi strani, diktira povpraševanje. Celotna količina petih od šestih skupin mamil, katerih potrošnjo ocenjuje statistika, naj bi bila uvožena, pri kanabisu pa so predvideli, da je točno polovica potrošene količine proizvedena doma. Celotno potrošnjo drog so ocenili s pomočjo predvidenih povprečnih tedenskih potreb in števila odvisnikov v Veliki Britaniji. Vse vrednosti so ekstrapolirane iz anket in drugih virov iz leta 2003, za izračun dolgoročnih stopenj rasti pa so se zanesli na predpostavko, da je »točka nič« za prostitucijo in trgovino z drogami v Veliki Britaniji v letu 1960. Da, 1960. Če bi začetka obeh dejavnosti na statistiki postavili tja v dobo Jacka Razparača (še skoraj stoletje dlje nazaj), v kateri naj bi bila raba obeh tudi dokumentirana, bi bile povprečne stopnje rasti cen in obsega ponudbe/povpraševanja predvidoma bistveno nižje in bi to znatno vplivalo na oceno vrednosti obeh dejavnosti in posledično agregatnega dohodka.

Nasploh so ocene doprinosa črne ekonomije gospodarstvu izjemno občutljive za uporabljene predpostavke. In predpostavk je ob pomanjkanju tudi najbolj osnovnih podatkov treba narediti veliko.

Dejstvo, da je Sloveniji pripadlo povračilo v evropski proračun vplačanih davščin, ni posledica tega, da smo Slovenci bolj krepostni od Britancev ali Nizozemcev, četudi je delež, ki ga v slovenskem BNP predstavljajo droge in prostitucija, relativno nizek. Razlogi za povračilo so primarno stvar doslednejše uveljavitve dvajset let starih standardov nacionalnega računovodstva. Zgodba o doplačilu v evropski proračun nima moralnega ali etičnega nauka, temveč zgolj statističnega.