Stran sicer ni namenjena le vzgojno-izobraževalnim zavodom temveč tudi splošni javnosti, ki jo ta tematika zanima. Zdrava prehrana v času odraščanja je namreč izjemno pomembna za krepitev zdravja v kasnejših življenjskih obdobjih, kar odraža tudi slogan spletne strani Mladi potrebujejo zdravo prehrano in gibanje, so danes sporočili z inštituta.
Znano je, da se prehranjevalne navade, pridobljene v zgodnjem otroštvu, pogosto vzdržujejo do konca življenja. Podatki o prehranjevanju prebivalcev Slovenije pa niso vzpodbudni. Prehranjujemo se neredno, uživamo preveč nasičenih, živalskih maščob in premalo rib, premalo zelenjave, porcije na krožnikih so prevelike. V naših obrokih je tudi preveč soli, sladkorja in visoko tehnološko predelanih živil.
Spletna stran solskilonec.si poleg uporabnih informacij o zdravi prehrani vključuje tudi strokovne usmeritve za načrtovanje ter pripravo zdravih in dietnih uravnoteženih obrokov v organiziranem sistemu. Vsebuje praktična e-orodja, ki so lahko v pomoč vrtčevski in šolski kuhinji pri izbiri jedi in načrtovanju uravnoteženih in kakovostnih jedilnikov.
Pripravljen je tudi nabor jedi, ki so dostopne na e-šolski kuharici. Slednja je zasnovana na način, ki omogoča izbiro jedi pri najpogostejših boleznih otrok, na primer pri najpogostejših alergijah in preobčutljivostnih reakcijah na hrano, celiakiji in laktozni intoleranci.
S projektom vzpostavitve spletnega portala je lani začela kranjska območna enota inštituta, finančno pa je projekt omogočilo ministrstvo za zdravje. Že pred tem so izvedli tudi nacionalno raziskavo o dietni šolski prehrani, ki predstavlja enega izmed bolj perečih strokovnih vprašanj v smislu njenega izvajanja.
V presečni epidemiološki raziskavi, ki so jo izvedli januarja lani, je sodelovalo 276 vzgojno-izobraževalnih zavodov. Na vprašanje, kaj zavodi pričakujejo od države na tem področju, so sodelujoči v več kot v 80 odstotkih izpostavili, da pričakujejo e-kuharsko knjigo oziroma podporno spletno stran, ki jim bo v pomoč pri njihovem strokovnem delu.
Raziskava je med drugim pokazala, da individualno prilagojena prehrana ne predstavlja ovir le za bolnega otroka in njegovo družino, temveč tudi za vzgojno-izobraževalne zavode, ki so dolžni dnevno zagotoviti zdrav in uravnotežen obrok tudi kronično bolnemu otroku.