Najranljivejša je generacija med 40. in 60. letom, saj gre povečini za ljudi, ki so v propadlih podjetjih opravljali preprosta dela in nove zaposlitve niso našli, veliko pa je tudi takih, ki so zaradi različnih poklicnih bolezni nezmožni za delo. Poleg tega se v današnjem sistemu preprosto ne znajdejo in ne poznajo svojih pravic, pojasnjuje Kristina Kos, koordinatorica obravnave v skupnosti za območje Zasavja, sicer zaposlena na Centru za socialno delo Zagorje.
Koordinacija obravnave v skupnosti je sicer namenjena ljudem, ki so se zdravili v psihiatrični kliniki in se strinjajo z vključitvijo v obravnavo, pri kateri sodelujejo različne organizacije, med drugim zavod za zaposlovanje, Rdeči križ in Karitas, društvi Šent in Ozara ter lokalna stanovanjska podjetja. Samo letos je bilo v obravnavo napotenih 74 posameznikov, še enkrat toliko kot pred štirimi leti. V obravnavo jih je privolilo 47, še veliko več pa je ljudi, ki stisko prikrivajo, je pojasnila Kosova in dodala, da v centrih za socialno delo opažajo, da sta pogosto brezposelna oba partnerja, ki se poleg finančne stiske soočata tudi s težavami v duševnem zdravju.
Nekdaj znani po udarni volji, zdaj po apatiji
Tesnoba zaradi nezmožnosti odplačevanja dolgov se namreč stopnjuje z višanjem kupov neplačanih položnic, ljudje pa se po pomoč ne zatečejo takoj, kar stanje še poslabšuje. »Če pride k meni nekdo, ki ima 5000 evrov dolga, si kar oddahnem, ker je to še dokaj hitro rešljiv problem, ampak večina dolgov se giblje okoli 10.000 evrov ali več,« je pojasnila Kristina Kos. Običajno gre za dolgove do komunalnega in stanovanjskega podjetja, kredite, mnogi imajo na plečih izvršbe. Veliko uporabnikov se zato odloča za osebni stečaj, ker se s tem deloma razbremenijo in jim vsaj malce odleže.
»Grozno je namreč, ko prihajajo domov izvršitelji, ko gre za deložacije...« pojasnjuje Kosova. Dodaja, da v Zasavju res ni brezdomcev, ker občine in stanovanjska podjetja vedno poskrbijo, da imajo vsi dom, res pa je, da gredo vsakič na slabše. »V Zasavju imamo še vedno bloke s skupnimi zunanjimi stranišči. Ena od uporabnic je zelo dobro povedala, da ima poleg težav v duševnem zdravju še težave z ledvicami, mehurjem in hrbtenico, ker je morala ponoči in pozimi hoditi ven na stranišče. Slabe stanovanjske razmere izjemno negativno vplivajo na splošno zdravje, kaj šele na duševno zdravje. Takih primerov je v Zasavju veliko, stanje pa se ne izboljšuje,« pravi Kosova.
Regija prednjači pri vseh dejavnikih za razvoj težav v duševnem zdravju, na kar poleg slabih stanovanjskih pogojev vplivata še predvsem brezposelnost in pomanjkanje vpliva na družbo, občutek, da se ne bo nič spremenilo. »Če smo bili Zasavci včasih znani po udarni volji in moči, je to zdaj radikalno padlo. Ljudje se vdajajo v nemoč. Na to opozarjajo tudi podatki, ki kažejo, da smo v samem vrhu tveganja za razvoj zasvojenosti, po številu samomorov in prometnih nesreč,« poudarja Kosova. Na vprašanje, ali ljudje sploh še imajo denar za droge, alkohol, igre na srečo in podobne zasvojenosti, odgovarja, da se vsak znajde po svoje. »Neki uporabnik je denimo povedal, da je tablete menjal za marihuano,« pojasnjuje Kristina Kos. Ob tem velja spomniti tudi na letošnje razkritje zagorskega zdravnika, ki je na leto predpisal okoli 1000 receptov za psihoaktivna zdravila, policisti pa sumijo, da so bila namenjena za nadaljnjo preprodajo.
Pozabljenost od države?
V primeru Zasavja in vseh težav regije, ki se sama nekako ne zna pobrati, se pogosto pojavlja vprašanje, ali se ljudje vdajajo obupu, ker se počutijo pozabljene od države. »V veliki meri bi se s tem strinjala, vendar mora na prvem mestu vsak posameznik zase poskrbeti sam, nato pa je na vrsti lokalna politika. Lokalne skupnosti imajo dovolj sredstev in virov, da bi lahko skrbeli za zdravje svojih občanov prek razpisov in različnih storitev, potrebna pa je jasna strategija, ki pa je za področje duševnega zdravja v Zasavju nimamo,« poudarja Kosova. Ta teden bodo zato na zasavske občine naslovili pobudo za pripravo regijske strategije za področje duševnega zdravja, za vzpostavitev zasavskega zaupnega telefona za ljudi v stiski, ustanovitev programa stanovanjske skupine in zagotovitev financiranja potnih stroškov občanom Zasavja, da bi lahko obiskovali dnevni center Šent v Trbovljah. Veliko uporabnikov si namreč ne more privoščiti niti javnega prevoza. Županom bodo prav tako predlagali sistemsko ureditev občinskih razpisov za nevladne organizacije, kot sta Ozara in Šent, ki delujeta izključno v zasavski regiji, vendar za svoje delovanje prejemata manj sredstev, ker imata sedež v Mariboru in Ljubljani.
Kljub vsemu v Zasavju že zdaj poskušajo biti čim bolj proaktivni pri pozitivni promociji duševnega zdravja. Kosova je tako med drugim septembra organizirala posvet o duševnem zdravju v regiji, bila je članica delovne skupine na skupnosti centrov za socialno delo, kjer so koordinatorji obravnave v skupnosti med drugim podali tudi predloge za dvig kakovosti storitev, ki jih ponujajo uporabnikom. V Zasavju pa so z medinstitucionalnim sodelovanjem na področju duševnega zdravja tudi primer dobre prakse povezovanja nevladnih organizacij, javnih zavodov ter zdravstva, kar pomeni, da uporabnikom ni treba trkati na vsaka vrata posebej in vsakič znova pojasnjevati svojih težav, saj se organizacije s Kosovo na čelu trudijo, da uporabniki pomoč dobijo na enem mestu.