Ker ji je svet ležal pod nogami, je potrebovala nov izziv. Že kot otrok je želela biti vrhunska smučarka. Toda z danes na jutri postati tako dober, da se kvalificiraš na olimpijske igre, meji na misijo nemogoče. Da je postalo mogoče, so ji pomagali – Slovenci. Za kvalifikacije je izbrala tekme na Krvavcu in bila dovolj hitra, da je nastopila v Sočiju in uresničila svoje sanje. Uvrstitev ni bila pomembna, kot tudi ne čas 50 sekund za veleslalomsko zmagovalko Tino Maze. Kmalu so začeli vrabci na veji čivkati, da na Krvavcu ni bilo vse v skladu s pravili. Nepravilna merjenja časov, preračunljive vožnje nekaterih tekmovalk in prirejanje končnih rezultatov. Vse skupaj je včeraj dobilo epilog, ko so tudi odgovorni pri mednarodni zvezi ugotovili kršitve in vpletene kaznovali. Na videz najhuje prav premožno violinistko, ki pa se ob kazni štiriletne prepovedi nastopanja gotovo pomenljivo smeji. Svoje je namreč že dosegla.

Kako zelo je bilo pri tem treba podmazati štiri Slovence, ki so odigrali vloge vodje tekme, vodje merjenja časov, sodnika in starterja, v tem trenutku niti ni tako pomembno. Precej bolj kot kazni od enega do dveh let prepovedi sodelovanja na tekmah FIS pa je boleče, da gre za nov hud udarec slovenskemu alpskemu smučanju kot panogi, ki se že tako sooča z velikimi težavami, ko ji mnogi dolgoletni sponzorji obračajo hrbet.

Tudi zato so bili v vrhu zveze že pred meseci odločni, da se ogradijo od dogodkov na Krvavcu in odgovorne kaznujejo, pri čemer je najvišjo ceno plačal Vlado Makuc, na tekmi sodnik, sicer pa vodja panoge, ki je že 28. oktobra prejel enostransko odpoved delovnega razmerja. Če verjamemo sloganu, da ko ima hudič mlade, jih ima veliko, se panogi, ki je že tako najbolj na udaru med vsemi znotraj smučarske zveze, tudi v prihodnje ne obeta nič dobrega.