Ko pomrzne, je najboljši
Kdor se prvič sreča s pastinakom, bi utegnil pomisliti, da so ga vzgojili s križanjem korenčka in peteršilja, a v resnici ni tako. Navadni rebrinec, kot mu pravimo lepo po domače, je zelo stara, pri nas žal že skoraj pozabljena vrsta zelenjave, ki jo sladokusci ponovno odkrivajo. Ta sladka, škrobnata zimska korenovka je zdrava zamenjava za krompir, saj je odličen vir prehranskih vlaknin, vitaminov in rudnin, hkrati pa sto gramov rebrinca vsebuje zgolj 55 kalorij. Pastinak, ki po videzu zelo spominja na peteršilj, v resnici pa je sorodnik korenčka, uspeva po vsej Evropi, gojijo pa ga tudi v Ameriki. Njegovo angleško ime je parsnip, kar je zanimiva skovanka iz parsley (peteršilj) in turnip (repa), zato bi mu lahko dejali tudi peteršiljeva repa. Izvira iz Sredozemlja, v naše kraje pa naj bi ga prinesli Rimljani, ki so mu pripisovali afrodizične lastnosti. Pastinak je bil v naših krajih poleg repe nekoč eno glavnih živil, a ga je po Kolumbovem odkritju Amerike začel izrivati krompir. Nekateri trdijo, da po okusu, ki je precej intenziven, še najbolj spominja na krompir s priokusom repe, drugi ga prepoznajo kot korenček z okusom po zelju, marsikoga spomni na peteršilj z okusom po korenju ali obratno – korenje z okusom po peteršilju. Pastinak je v starih časih po Evropi poleg vsakdanje hrane, podobno kakor repa, služil tudi kot krma za živino. V Italiji, kjer dobro hrano jemljejo skrajno resno, z njim še danes pitajo pujse. Pa ne le zato, ker bi imeli te živalce tako radi, da bi jim privoščili zdrav in okusen priboljšek, ampak predvsem zaradi boljšega okusa mesa in še zlasti najimenitnejšega pršuta. Resda so ga v naše kraje prinesli stari Rimljani, ki so ga južneje od nas veliko uporabljali, večji in okusnejši pa zraste na severu. Za najfinejši okus mora v zemlji namreč nekoliko pomrzniti, da se škrob pretvori v sladkor, in morda ga ravno zato v toplejših krajih ne cenijo tako zelo kot na severu. Danes se pogosto znajde na jedilniku v Veliki Britaniji in Franciji, izjemno pa ga cenijo največji svetovni kuharji. Če boste po naključju listali po kakšni starorimski kuharici, bodite previdni, saj so v tistih časih tako korenček kot pastinak opisovali z enakim izrazom – pastinaca. A nič hudega, med seboj sta vrsti v jedeh popolnoma zamenljivi. Drobno narezan ali nastrgan surov pastinak lahko uporabimo za solate, kuhan se izkaže v krepkih juhah in enolončnicah. Lahko ga spečemo z zelišči kakor krompir in postrežemo kot prilogo, lahko ga tudi spražimo s čebulo in ponudimo kot samostojno jed. Ljubitelji krompirjevega pireja vriskajo od radosti, ko si to jed po sicer klasičnem receptu pripravijo iz tretjine pastinaka (ki ga damo kuhat nekaj minut pred krompirjem) in dveh tretjin krompirja. Zlasti če si poleg privoščijo še klasično kombinacijo iz železnega repertoarja: špinačo, začinjeno s česnom, in lepo rumeno domače jajce, spečeno na oko. Vsemu naštetemu dodajmo še različne kremne juhe s pastinakom, izredno okusne in na zahodu priljubljene so tudi ocvrte paličice, ki jih pripravimo in postrežemo enako kot pomfri iz krompirja ali zelene. Poleg tega je pastinak uporaben tudi za sladice, denimo pite in kolačke, Britanci si z njim tudi pozimi pripravijo sorbet ali sladoled, z njim pa radi odišavijo tudi pivo, vino in žganje. Sezona pastinaka se je že začela, a se boste morali zanj nekoliko potruditi. Običajne blagovnice so z njim založene silno redko, z lahkoto pa ga boste kupili pri številnih kmetih, ki se ukvarjajo z ekološko pridelano zelenjavo. In ko naletite nanj, si ga priskrbite brez oklevanja, ne bo vam žal.