Ker očitno sodim v skupino totalnih zgub, ki v življenju niso videle na kupu milijončka, razen v času jugoslovanske hiperinflacije, ko smo imeli milijonske bankovce, in ker po 36 letih novinarstva nimam niti piškavih treh tisočakov, ker v firmi nisem ustvarjalec dohodka, ampak stroškovno mesto, bi mi po Jočevo bilo treba prepovedati sprehoditi se po Gregorčičevi ulici, kjer je sedež vlade, kaj šele stopiti vanjo. Zavedel sem se svojih limtov in se kesam zaradi pohlepa po oblasti, ki ne temelji na zasluženem milijonu. Res ne more biti v vladi nekdo s šest let staro kio ceed, stanovanjem v dvojčku iz časov realsocializma in trimetrskim gumenjakom s piškavo desetko na riti. Brez jahte in nekaj milijonov vredne hiše na Floridi, v švicarskih Alpah ali na Antilih je razmišljanje o mestu v vladi čisti napuh.

Šele zdaj, ko mi je Joc odprl oči, vem, da imamo v Slovenji dovolj takšnih – Bavčar, Tovšakova, Rotnik, Kordež, Šrot, Černigoj, Zidar (opravičujem se, če sem koga od kandidatov za vladni položaj pozabil omeniti) – ki bi popeljali državo v družbo tistih, kjer so politiki, bančniki in poslovneži pošteni, kot so denimo Luksemburg, Švica, Islandija, Italija. Takšno vlado bi lahko sestavili, potem ko bi potencialni ministri prišli iz zaporov ali pa bi se končali krivični in politično montirani sodni procesi proti njim. Ker pa je situacija v deželi kritična, bi jo lahko iz omenjenih znalcev, kako priti do milijona, sestavili takoj in bi ji rekli dobska vlada ali vlada z Doba. Prepričan sem, da imajo potencialni ministri že sestavljen takšen gospodarsko-politični program, po katerem bi bili prav vsi Slovenci v dveh letih milijonarji.

Imamo tudi drugo možnost. Sestaviti vlado v eksilu ali begunsko vlado. Od uspešnežev, ki so zapustili deželo povprečnežev, ki ne znajo zaslužiti niti enega milijona, tiste, ki to znajo, pa zmerjajo in jim grozijo s komunizmom in Titom, bi sestavili sanjsko vladno ekipo: Pečečnik (ZDA), Češko (Nizozemska, Ciper), Albin in Tatjana Doberšek (Nemčija), Iza in Samo Login (Ciper), Varga (Hongkong), Časar (državo bivanja ugotavlja Interpol), Zupan (Argentina). Ti, ki so ostali doma, z menoj vred, pa naj se pehajo za tistima dvema tisočakoma plače, ne pa za položajem v vladi. Ker sta kriza in beda po vsej EU, bi bilo treba preveriti, ali nemara niso zanju krivi premierji in predsedniki Italijan Renzo, Merklova, Cameron, Milanović, Hollande, Danka Thorningova, ki so menda zasedli visoke položaje brez milijona v žepu. Če bi gledali Točko preloma, bi jim bilo jasno, kdo so naši edini rešitelji.