Z zelo glasnega in kletvic polnega nastopa voditeljice Nicki Minaj v Glasgowu je gledalčevo pozornost uspelo preusmeriti samo še osmim ekstravagantnim oblačilcem razgrete Nicki in The Hoffu – prenovljenemu in večnemu Davidu Hasselhoffu, ki je z osvajanjem dvojčic The Bella Twins bolj spominjal na dementnega dedka, ki je pozabil na svojo starost, kot pa na nekoč službi predanega reševalca iz vode. Poleg osrednjega dogajanja je nagrado za najboljšo pesem in najboljšo izvajalko domov odnesla Ariana Grande, skupina One Direction je bila okronana za najboljšega pop izvajalca in najboljšega izvajalca v živo, Justin Bieber je kraljeval v kategoriji najboljši moški izvajalec, Katy Perry pa je za pesem Dark Horse dobila nagrado za najboljši videospot.
Najboljši novi izvajalci v letu 2014 so člani skupine 5 Seconds of Summer, ki so domov odnesli tudi nagrado za najboljšega »push« izvajalca, med rockerji pa so blesteli dobri stari Linkin Park. Med alternativci so zmagali Thirty Seconds to Mars, med najboljšimi izvajalci elektronske glasbe pa je slavil Calvin Harris. Za najboljši videz se svojim vizažistom in stilistom lahko zahvali Katy Perry, koreografom in svojemu očetu pa Enrique Iglesias, ki je dobil nagrado za najboljši nastop. Za najboljšega svetovnega izvajalca je bila imenovana Zhou Bichang ali Bibi Chou, sicer finalistka v kitajski verziji glasbenega šova Pop Idol.
V Evropi ni pravil
Na letošnji podelitvi so uvedli tudi novo kategorijo, ki je iskala najboljšo pesem s sporočilom. Skupina We Exist je bila nominirana za pesem Arcade Fire, ki se ukvarja z vprašanjem identitete. Pesem Alicie Keys We Are Here govori o tem, da moramo prenehati nasilje in biti eno. Skupina Take Me to Church v pesmi Hozier govori o problemu homofobije. Mehan Trainor pesem All About That Bass predstavlja kot himno sprejemanja samega sebe in notranje lepote. In ne nazadnje še Beyonceina pesem Pretty Hurts, ki govori o obsedenosti z zunanjim videzom in nizko samopodobo. Zmagovalka je bila slednja, čeprav kategorija odpira vprašanje, kaj je z drugimi pesmimi: so res brez sporočila ali jokanje o izgubljeni ljubezni, plesanje ob kritikah in romani o življenju v getu niso več sprejeti kot samoizražanje nekega glasbenika, temveč postajajo samo način, na katerega se služi denar?
Nicki Minaj, zmagovalka v kategoriji za najboljšega hiphop izvajalca, je z nastopaškim vodenjem podelitve nagrad pokazala, da so mladi Američani podobni Britancem na posnetkih s počitnikovanja v Grčiji. V Evropi zanje očitno velja popolna svoboda in ta občutek včasih privede do božjega kompleksa. »Oprostite, ker preklinjam … a jaz sem Nicki Minaj,« je bil lep prikaz voditeljičine brezbrižnosti.
Da je za ameriško in kanadsko mladino evropska prireditev res preveč razvratna, priča vrsta ocen in povzetkov, objavljenih na youtubu, kjer razočarani oboževalci novodobnih glasbenih upov jamrajo, da najbolj odštekanih delov prireditve sploh niso videli. Povzetek podelitve MTV nagrad v ZDA in Kanadi namreč poteka z zamikom, da imajo »psi čuvaji« dovolj časa za cenzuriranje vseh »za nepokvarjeno mladino neprimernih vsebin«. Z lanske podelitve so tako zgrešili del, v katerem Miley Cyrus na odru kadi džojnt, letos pa niso slišali nobene kletvice iz ust izvajalke Anakonde.
Stari izvajalci postajajo legende
Nekdaj najbolj odtrgani roker, ki je na odru nekoč celo netopirju odgriznil glavo, je bil z nagrado za globalno ikono na tokratni podelitvi videti kot kakšen izvajalec otroških skladb. »To je človek, ki ničesar ne dela na običajen način,« je Ozzyja Osbourna v predstavitvi opisal legendarni Slash. »Hvala vsem in naj vas blagoslovi bog,« pa je smešno prijazno ob prejemu nagrade kričeči mladini v Glasgowu sporočil Ozzy. Jasno je, da so si mladi prisvojili zaslužkarski del glasbene scene in stare potisnili v kot »legend«, kot so bili letos označeni U2. In čeprav so že petič zavzeli oder MTV EMA ter poželi bučen aplavz za izvedbo pesmi Every Breaking Wave, so se morali pred dvema mesecema javno opravičiti, ker se je njihov album Songs of Innocence brezplačno naložil v glasbene knjižnice uporabnikov trgovine itunes. Videti je, da nekateri v poplavi barvitih in »tvirkajočih« pevk sploh niso vedeli, kdo U2 so.
