Slovenski triatlonec David Pleše je v petek zmagal na prvem mednarodnem polovičnem triatlonu ironman v Dubaju. Velenjčan je tekmoval v dresu ekipe Bahrajna in z zastavo te majhne, a bogate arabske države je pritekel skozi cilj. Slovenska tiskovna agencija je zmago jeklenega Velenjčana pospremila z vprašanjem, ali bo Pleše odslej tekmoval za Bahrajn.

Vprašanje se seveda zdi zelo zanimivo. Pleše velja za najbolj jeklenega Slovenca. Letos je kot tretji končal legendarno razdaljo ironman v Celovcu in kot drugi v Zürichu, le nastop na svetovnem prvenstvu Ironman na Havajih se mu je ponesrečil. Bo torej tekmoval za Bahrajn? S plati triatlonca je vse drugo bolj pomembno. Triatlon v Dubaju ne sodi med reprezentančna tekmovanja, kot so pod okriljem Mednarodne triatlonske zveze ITU le svetovna prvenstva, pa še ta večinoma na olimpijski razdalji. Povsod drugod je vse na osnovi ekip in posameznikov, kjer je državljanstvo nepomembno. Tekmovanja, še posebno (pol)ironman, so pod okriljem korporacij. Tekmovalni sistem je zelo profesionalno naravnan, s posebno kategorijo profesionalcev, v kateri nastopa tudi Pleše. Ali je torej pomembno, za koga brani čast? Bahrajn, Slovenija ali pa Wanggo, kot se imenuje ekipa avstrijskega pokrovitelja, katere dres je Slovenec nosil na tekmovanjih v Celovcu, Koni na Havajih in Zürichu, kjer je v cilj tudi pritekel s slovensko zastavo.

Pleše ni edini, ki je med sezono tožil, da tekmovalni program finančno s težavo zakrpa, čeprav sodi med najboljše evropske triatlonce na najbolj legendarni in prepoznavni razdalji. Za prostor pod soncem se bori kot ostali športniki. Plešetu je še toliko težje, saj za seboj nima močne panožne zveze, ki bi krila stroške. In čeprav je s svojo pojavo jeklenega moža zagotovo med najbolj atraktivnimi slovenskimi športniki, v Sloveniji ni medijsko prodoren. Da bi imel menedžerja ali skupino, ki bi skrbela zanj, je že domala misija nemogoče.

Športniki se morajo znajti, kot vedo in znajo. Alpski smučarki Maruša Ferk in Vanja Brodnik sta denimo izrabili mednarodno spletno mrežo Makeachamp.com (naredi prvaka), kjer že 10.000 športnikov, predvsem mladih z ameriške celine, na podlagi svoje zgodbe išče donatorje za uresničitev svojih športnih sanj. Akcija jima kar dobro uspeva. Vsak športnik se znajde po svoje, pravil skoraj ni. Pleše je svojo zvezo v Bahrajnu dobil po drugačni poti. Njegovo zgodbo na Dnevnikovi strani je bral Milan Eržen, kolesarski trener in menedžer, ki je od letos na delu v Bahrajnu, in preko podpisanega je navezal stik s Plešetom.

Triatlon v svetu velja za eno najhitreje rastočih športnih panog. V Bahrajnu je triatlon kraljevski šport, skoraj dobesedno. Z njim se namreč ukvarja princ, šejk Nasser bin Hamad Al Kalifa, minister za mladino in šport, ki je Erženu tudi nadrejen pri njegovih delovnih projektih v Bahrajnu in še posebej zagret. Triatlon v Dubaju je končal na 19. mestu med 800 nastopajočimi. In okoli njega je zbrana ekipa Bahrajna, za katero je nastopil Pleše. Torej je razumljivo, zakaj se je pojavil v dresu bahrajnskih barv in z njihovo zastavo. Že v osnovi precej drugače kot športniki, ki nastopajo v panogah pod okriljem reprezentance, pred kamerami pa najraje paradirajo s simboli vijolične krave ali rdečega bika.

Plešetova zgodba se s tem še ne konča. Decembra, na miklavževo, bo izziv Bahrajna v triatlonu, znova na polovični razdalji ironman, in za najboljše (profesionalce) bo na voljo kar 500.000 ameriških dolarjev, kar je za Ironmanom na Havajih (650.000) tudi druga najbolje nagrajena triatlonska tekma v sezoni. Zmagovalec in zmagovalka bosta prejela po sto tisočakov, drugouvrščena po petdeset, tretji 25 in deseti še vedno tri tisočake, kar je enako nivoju nagrad za zmagovalce na tekmah, kot je bila v Dubaju. Razumljivo, da želi šejk Nasser Al Kalifa, ki se šport zelo trudi približati množicam, tudi nekaj tekmovalnega uspeha za svojo ekipo. Plešeta zaradi tega ne bo kupil, interes je obojestranski. Mimogrede, na spletnem forumu britanskih triatloncev se je princ Kraljevine Bahrajn, ki slovi kot država na robu deseterice najbogatejših po BDP na prebivalca, kar sam oglasil in s sporočilom spodbudil vse, naj pridejo na tekmovanje v Bahrajn, in obljubil tekmovanje, pripravljeno po vseh mednarodnih standardih. Če bi imel kdo kakšno vprašanje, je na forumu pustil celo svoj elektronski naslov. Morda bi ga v imenu skrbi za slovenski nacionalni ponos kar vprašali, ali dovoli Plešetu na izzivu Bahrajna zmagati v bahrajnskem dresu s slovensko zastavo v rokah. Tako ali tako so po zmagi Plešeta v Dubaju vsi arabski mednarodni mediji objavili, da je zmagal Slovenec, in nekje med vrsticami še ostalo. Je to za tiste, ki jih skrbi za Plešetov nacionalni ponos, dovolj?