Umetno inteligenco uporabljamo vsak dan, z iskanjem po spletu, uporabo družabnih omrežij ali spletnih trgovin, samodejnimi prevajalniki, pri igranju zahtevnejših računalniških iger. Poleg tega, da vsakodnevno uporabljamo umetno inteligenco, tudi nezavedno prispevamo k njenemu razvoju. Z vsakim iskanjem ali delovanjem na družabnih omrežjih ali v spletnih trgovinah napravimo sistem ponudnika pametnejši.
Elon Musk, glavni direktor znamke električnih avtomobilov Tesla ter eden od tehnoloških prerokov (in praktikov), ne skriva zaskrbljenosti nad morebitno uničevalno močjo vse bolj razvite umetne inteligence. Pred dnevi je namreč na javnem forumu ameriške revije Vanity Fair v San Franciscu ponovno opozoril, da se človeštvo še ne zaveda nevarnosti, ki jih prinaša tehnološka singularnost. Že pred časom je umetno inteligenco primerjal z uničujočo močjo atomskih bomb, nedavno pa jo je označil za demona prihodnosti človeštva.
Prevlada strojev
»Tehnološka singularnost naj bi bila izjemen tehnološki prehod, ko na Zemlji ljudje ne bi bili več najbolj inteligentna bitja, ampak bi se po nekih drugih, nebioloških načelih pojavila nova, umetnointeligentna avtonomna bitja (tako imenovani artilekti),« pojasnjuje dr. Simon Dobrišek iz Laboratorija za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko z ljubljanske fakultete za elektrotehniko in dodaja, da ti artilekti človeške inteligence ne bi zgolj dosegli, temveč tudi presegli: »Lahko bi jih tako prehiteli, da jih ljudje s svojo omejeno inteligenco sploh ne bi več mogli razumeti.«
Za prvo zmago računalnika nad človekom velja znan šahovski dvoboj izpred sedemnajstih let, ko je računalniški program Deep Blue premagal tedanjega svetovnega prvaka Garija Kasparova. »Na področju razvoja umetne inteligence se že dolgo razvijajo inteligentni agenti, ki pri marsikaterih opravilih, ki zahtevajo inteligenco, že presegajo človeka,« pravi Dobrišek. To so na primer avtomatski piloti, različni robotizirani in avtomatizirani proizvodni procesi, medicinski diagnostični sistemi in biometrični razpoznavalniki ljudi.
Dolgo je veljalo, da znanstveniki strojev ne bodo mogli naučiti zaznavanja čustev, pa vendar jim to, pravi Dobrišek, že uspeva. »Stroji že razpoznajo čustva ljudi in se jim lahko prilagajajo, z njimi znajo tudi manipulirati, vendar pa ne zmorejo pristne sočutnosti.« Razpoznavalnike čustev oglaševalci uporabljajo na družabnih omrežjih, kjer uporabnikom prek zaznave njihovega počutja ponujajo njim najbolj primerne oglase.
Kdo bo vodil razvoj?
Po mnenju našega sogovornika bo tehnološka singularnost v bolj strogem pomenu dosežena šele, ko bodo znanstveniki vzpostavili prvi trajni avtonomni inteligentni sistem, ki se bo lahko v nedogled samovzdrževal, razmnoževal in izboljševal. »Z današnjim tempom tehnološkega razvoja se bo to zgodilo šele čez kakšno stoletje.«
Razplet scenarija, ki predvideva prevlado strojev nad ljudmi, je odvisen od tega, kdo bo ta razvoj vodil. »Če bodo inteligentne sisteme razvijali etični ljudje, da bi podprli in olajšali bivanje ljudi, se lahko bojimo le brezvoljnosti naslednjih generacij, ki jim bodo umetni inteligentni sistemi sproti reševali vsakdanje probleme in zadovoljevali osnovne potrebe,« je prepričan Dobrišek.
Ko bodo ljudem družbo delali avtonomni inteligentni roboti, se bomo morali, meni Dobrišek, pogovoriti tudi o tem, kakšne so temeljne pravice artilektov, ali bi morali imeti tudi roboti sindikalne pravice, pravico do počitka, in o drugih pravicah in dolžnostih »nove vrste«.
»Nadaljnji razvoj umetne inteligence bo porušil današnji ekonomski in družbeni model, ključno bo postalo lastništvo nad njimi, kar bi lahko dalo majhnemu številu ljudi izjemno ekonomsko in politično moč in s tem prevlado nad večino,« opozarja Dobrišek in dodaja, da se bo naši družbi pisalo slabo, če bo to lastništvo pristalo v napačnih rokah.
