Bolj poljubno in po izbiri pa je žal tudi trženje Strmola, ki ponuja prenovljene apartmaje v okolju, ki mu v Sloveniji ni para. V lanskem in letošnjem letu so našteli namreč skupaj zgolj 79 nočitev. Tudi državni protokolarni dogodki so redki. Razen bogatih poslovnežev na kratkih obiskih je vložek države v turistični Strmol čista izguba. Dnevnih obiskovalcev je več. Graščino, ki je prava paša za oči, je obiskalo več kot 12.000 obiskovalcev.

Eden najbolj znanih državnih turističnih in protokolarnih objektov je Vila Bled, ki je prav tako primer slabega državnega turističnega gospodarjenja. Pred leti jo je imela v najemu Sava, nato jo je prevzel lastnik Sportine Bahtijar Bajrović, gospodarska kriza pa je vilo vrnila državi, zdaj jo upravlja JGZ Brdo. Objekt, kot tudi bližnjo Pristavo, država prodaja. Zdaj je vse prazno. Že drugo leto je vila pretežen del leta zaprta. Vložki v vzdrževanje in prenovo (ogrevanje, kuhinja, sobe) so za državo očitno previsoki. Nekoč so v vili spali kralji in predsedniki.

Odprto Brdo

Brdo pri Kranju se je po drugi strani javnosti precej odprlo. S turizmom v pravem pomenu besede se je začela ukvarjati že bivša direktorica Iris Kociper Haas. Na Brdu tako potekajo številni dogodki, ki niso vezani na državniški protokol, pač pa namenjeni širšemu občinstvu. Gre za razne cvetlične pravljice, kulinarične dogodke in podobno. Javni gospodarski zavod namreč dejansko živi od državnih sredstev, a je že od preobrazbe v tako ustanovo (magistrsko delo o tem je napisala Alenka Bratušek) soočen tudi s tržnimi cilji za tiste objekte, ki bi lahko zanimali domače in tuje goste. Žal so se v njem v zadnjih letih ukvarjali zlasti z medsebojnimi razprtijami, turistični razcvet pa je zvodenel ob nedorečenem trženju. Zaprti blejski del in slab obisk Strmola zatorej sploh ne presenečata.

Nesrečna zgodba Brda je tudi državni nogometni center, ki ga je točno pred tremi leti najavil predsednik NZS Aleksander Čeferin in spomladi letos potem napovedal »skorajšnji začetek gradnje«. Graditi so res začeli hitro, a še hitreje so gradnjo tudi ustavili. Nogometna zveza je namreč gradnjo začela mimo sicer zapletene zakonodaje, ki Brdo ščiti kot naravni in kulturni spomenik. Nogometaši se torej že tri leta borijo z birokrati na igrišču, kjer težko zmagujejo. In kaj ima nogomet z Brdom in turizmom? Veliko. Brdo je klasična baza za priprave slovenske nogometne reprezentance. Nogometaši polnijo hotel, če bi tukaj zrasel pravi nogometni center, bi ga polnili tudi prek raznih kongresov, priprav drugih reprezentanc, izobraževanj in podobnega. Kako se tem stvarem streže, še kako dobro vedo že pri naših sosedih Avstrijcih.

Zgodovinski golf na Strmolu je torej dejansko le krinka manj vesele stvarnosti o turistični vsebini državnih objektov. Mimogrede, na Brdu čakajo novega direktorja, ki bo menda prinesel s političnim blagoslovom tudi novo mladostno energijo. Slišati je namreč, da bo izbran precej mlad kandidat.