»To je sporočilo še posebej za ljudi v Ukrajini, Siriji, Iraku in številnih drugih regijah našega sveta, kjer so ogrožene ali celo poteptane človekove pravice in svoboščine,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še dodala kanclerka. Po njenih besedah je mogoče porušiti tudi druge zidove - »zidove diktature, nasilja, ideologije, sovraštva«. »Sanje se lahko uresničijo. Ni nujno, da stvari ostanejo takšne, kot so,« je dodala.
Dan svobode tudi dan spomina na žrtve
Ob tem se je spomnila vseh žrtev razdeljene Nemčije in številnih neuspešnih poskusov bega čez zid. »Dan svobode je vedno tudi dan spomina na žrtve,« je dejala in izpostavila žrtve pregona s strani služb državne varnosti v nekdanji Vzhodni Nemčiji, kjer je po njenih besedah vladal »z ideologijo obsedeni režim«.
Zbrane na slovesnosti na Bernauer Strasse - ulici, ki jo je leta 1961 preko noči na polovico presekal zid in kjer so kasneje postavili osrednje spominsko obeležje - je nagovoril tudi berlinski župan Klaus Wowereit. »Priklanjamo se pred žrtvami zidu in številnimi drugimi, ki so kot žrtve komunističnega terorja v Nemški demokratični republiki in državah Vzhodnega bloka morali neizmerno trpeti,« je dejal.
(Foto: AP)
Z Merklovo in drugimi uglednimi osebnostmi sta se dopoldne poklonila spominu na žrtve, s tem da sta vtaknila vrtnice med špranje v ostanku nekdanjega zidu. Kanclerka naj bi danes tudi odprla novo stalno razstavo na Bernauer Strasse in se skupaj s predsednikom države Joachimom Gauckom udeležila slovesnosti v Koncertni hiši, kjer bo zbrane nagovoril predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.
Spustili bodo 7000 osvetljenih belih balonov
Množično slavje bo pred Brandenburškimi vrati, kjer bodo zvečer spustili v zrak nekaj manj kot 7000 osvetljenih belih balonov, ki so jih postavili na 15 kilometrih nekdanjega zidu. Na koncertu, ki se ga bodo udeležili tudi nekdanji politični oporečniki, po navedbah francoske tiskovne agencije AFP pričakujejo več kot milijon ljudi.
Gaucku, nekdanjemu pastorju in borcu za človekove pravice v Vzhodni Nemčiji, naj bi se pridružili zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, nekdanji predsednik Poljske in ikona boja proti komunizmu Lech Walesa ter zadnji komunistični premier Madžarske Miklos Nemeth.
(Foto: AP)
Krivice in ovire za svobodo
Padec Berlinskega zidu pred 25 leti je pomenil začetek združevanja Nemčije in hkrati konec železne delitve evropskega kontinenta, ki sta ga v 20. stoletju razdejali svetovni vojni. »Je opomin na nedopustnost delitev med ljudmi, med katerimi so številni izgubili svoje življenje. Opominja nas tudi, da si moramo nenehno prizadevati za končanje vojn, reševanje nesporazumov in konfliktov ter premagovanje kriz v Evropi in svetu,« so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na MZZ.
Ob tem so spomnili, da je četrt stoletja po 9. novembru 1989 po svetu še vedno veliko zidov, ki predstavljajo krivice in ovire za svobodo. »Zato je še naprej potrebno prizadevanje za vse tiste, ki so prisiljeni živeti za zidovi zatiranja in ki, tako kot so ljudje v Vzhodni Nemčiji hrepeneli po ponovni združitvi s svojimi družinami in prijatelji, hrepenijo po svobodi in napredku.«
(Foto: AP)
Do padca Berlinskega zidu je po navedbah MZZ pripeljal proces demokratizacije v Srednji in Vzhodni Evropi, katerega del so bile tudi demokratične spremembe v Sloveniji. »Dogodki v tem času so vodili v neodvisnost Slovenije in vplivali na njeno nadaljnjo evropsko pot. Slovenija se je na tej poti vzpostavila kot kredibilen član mednarodne skupnosti in evropske družine narodov,« so zaključili na ministrstvu.
155 kilometrov dolg in več metrov visok zid, ki je v celoti zaprl tedanji Zahodni Berlin, je po 28 letih padel 9. novembra 1989. Manj kot leto dni kasneje, 3. oktobra 1990, je bila Nemčija znova združena.
