Če za koga, potem bi lahko za golfa zapisali, da je zgodba o uspehu. Njegova bogata zgodovina se bere kot pravcata avtomobilska pravljica. A nobena pravljica ni prava pravljica, če v njej ni zlobneža, negativnega junaka, ki, kakopak, na koncu potegne kratko. In v golfovi pravljici bi ta vloga bržčas pripadla različici golf plus. Sicer povsem korekten (a hkrati nič več kot to) poskus višjega in z nekaterimi enoprostorskimi elementi obogatenega golfa se enostavno ni prijela – zdelo se je namreč, da je na enaki dolžini in medosni razdalji vse skupaj obstalo nekje na polovici, da je bil golf plus le »polenoprostorec«, ki je deloval kot malce preoblikovani, »puklasto-napihnjeni« golf. Polovičarstvo pa se pri golfu, pri katerem so merila že avtomatsko postavljena še višje kot drugje, pač ne obnese.

A zaradi malce slabšega poskusa seveda ni bilo vredno zavreči celotne ideje. In kdo ve, morda je ravno to še bolj spodbudilo Volkswagnove razvojnike, da so na ceste zdaj spravili novega enoprostorskega golfa, pri čemer s plusom niso želeli zadržati niti najmanjših vezi. Pretrgali so jih namreč tudi z imenom in novega junaka poimenovali sportsvan. Čas pa bo verjetno pokazal, da je bil to tisti pravi začetek enoprostorskih golfov.

Zato o sportsvanu tudi ni pošteno pisati kot o nasledniku golfa plus. Sportsvan je namreč precej več, kot je bil plus. Začenši z obliko – gre za čistokrvnega enoprostorca, ki je oblikovno skladen, ima lepe čiste linije in je lahko golfovi družini v ponos. Da so vse omenjeno dosegli, so ga morali seveda dimenzijsko povečati – od petvratnega golfa je sportsvan tako daljši za devet centimetrov (4,34 metra), medosno razdaljo ima daljšo za pet (2,69 metra), ob tem pa je višji za 13 centimetrov (1,58 metra). Da se vse skupaj pozna pri prostornosti, je seveda odveč poudarjati, vseeno pa je na tem področju sportsvan še presegel naša pričakovanja. Prostora v njem je namreč zares veliko, saj bi na primer tudi sami s svojimi 190 centimetri na zadnji klopi že težko sedeli bolj udobno. Pri tem je v pomoč tudi dejstvo, da se zadnja klop ponaša z 18-centimetrskim vzdolžnim pomikom, pri čemer je sedalni del deljiv v razmerju 40:60, naslon pa v razmerju 40:20:40. Vse to je zelo dobrodošlo tudi pri prevažanju takšne in drugačne prtljage, pri čemer je prtljažnik, ki se ponaša z uporabnim dvojnim dnom, pogoltne za 500 litrov. Če zadnjo klop premaknete naprej in potnikom zadaj »odžrete« nekaj prostora, se lahko prostornina poveča do največ 590 litrov, če sedeže podrete, pa boste v sportsvana spravili za 1520 litrov prtljage.

Za suverenega se je sportsvan izkazal tudi med vožnjo, pa čeprav smo sprva pričakovali manj, kot je dal od sebe. Toda 110 konjičev (81 kilovatov) v 1,6-litrskem turbodizelskem motorju je bilo tudi s petimi osebami in njihovo prtljago dovolj poskočnih, suverenih in zmogljivih. Sape mu ni zmanjkalo niti pri vzponih, in če ne bi prebrali, da avto za pospešek do stotice potrebuje 11,3 sekunde, bi prisegli, da to stori vsaj sekundo hitreje; končne hitrosti 192 km/h pa se na cestah tako ali tako ne sme loviti. Kar je temu golfu manjkalo, je bila šesta prestava pri ročnem menjalniku, s katero bi bila tudi poraba, ki je vseeno znašala solidnih 5,8 litra na 100 kilometrov, kakšen deciliter nižja.

Za udoben, prostoren in na cesti suveren družinski enoprostorwski golf sportsvan z opremo comfortline, ki nudi prav vse potrebno (ABS, ESP, zračne blazine in zavese, 2-področna samodejna klimatska naprava, električni paket, tempomat, radio s CD, na dotik občutljiv zaslon...) boste odšteli 21.290 evrov.