Prometni znaki naj bi bili na cesti zato, da nas na nekaj opozorijo. Tako pravi teorija, praksa pa, da so tam zato, da jih ignoriramo ali pa vsaj spregledamo. Tako se lahko upravičeno vprašamo, zakaj naj bi upoštevali tudi tiste znake, ki so narisani na cestah in so pogojno rečeno manj opazni, če ne upoštevamo tistih, ki so nam postavljeni dobesedno pred nos.

Talne oznake veljajo za eno najcenejših rešitev, kako voznike opozoriti na določen red na cesti. Dejansko jih opazimo le, ko na cesti srečamo skupino marljivih delavcev, ki barvajo oznake in se po navadi jezimo na njih, ker so »ovira na cesti«. Ali pa takrat, ko je barva, ki se še ni posušila, veselo razmazana po vsej cesti, ker se vozniki pač ne držijo opozoril, da je barva še sveža. Tukaj se zaznavanje teh horizontalnih znakov, kot jih imenuje stroka, praviloma tudi konča.

Posebno vlogo igra klasični prehod za pešce, tako imenovana zebra. Prve prednike sodobne zebre lahko najdemo tudi v rimskih časih, na primer v Pompejih, ko so pešcem s posebnimi dvignjenimi kamni na vozni površini omogočili lažji prehod z ene strani ulice na drugo. Prvi označen prehod za pešce so postavili na Bridge Street v Londonu leta 1868. Zamisel o semaforju z ročico je dobil John Peak Knight, železniški inženir, ki je idejo pobral z železnice, policist je ročno dvigoval in spuščal ročko. Semafor je kombiniral s plinsko osvetljenimi lučkami za dodatno opozorilo, a že dober mesec po začetku delovanja je uhajanje plina povzročilo eksplozijo semaforja, ki je poškodovala policista. In to je za nadaljnjih 50 let ustavilo razvoj sistemov za varno prečkanje ceste. Leta 1911 je bralec The Timesa pisal: »Ali lahko kaj naredimo, da bi pešci varneje prečkali cesto? Z grozo spremljam novice o tej ali oni smrtni nesreči, ko pešec poskuša prečkati cesto. Zdaj je možnosti za varno prečkanje še manj, a že takrat je bilo nevarno, ko so bila vozila precej počasnejša. Opažamo tudi, da vozniki motornih vozil ne dajo veliko na zmanjševanje hitrosti, zavirajo šele v zadnjem trenutku, zato je nezaslišano, da na tak način ogrožajo najšibkejše na cesti. Ceste so namenjene vsem, pešci pa bi morali biti deležni največje pozornosti.«

Današnjo oznako za prehod za pešce so v trenutni obliki prvič uporabili leta 1948, ime pa naj bi ji dal takratni britanski ministrski predsednik James Callaghan, ko je obiskal center za transportne raziskave in so mu predstavili njihovo idejo za označevanje prehodov za pešce, barvna kombinacija pa ga je spominjala na zebro. Mimogrede, Callaghan se je zelo zavzemal tudi za čim širšo uporabo odsevnikov (mačjih očes) v prometu. Tako so leta 1949 prvih 1000 prehodov za pešce pobarvali v Veliki Britaniji, a še v modro-rumeni kombinaciji, ki so jo kasneje nadomestili z belo barvo. Leta 1951 so določili velikost črt (širna 40 do 60 centimetrov) in dvajset let kasneje uvedli tako imenovano načelo varnega prečkanja ceste »green cross«. Ta ukazuje: stoj, poglej, poslušaj, pomisli. Ob prehodih ponekod uporabljajo tudi mežikajočo luč, ki je dejansko prva opozarjala na prehod za pešce, še preden so začeli na cesto nanašati oznake, barvne kombinacije zebre pa se lahko razlikujejo od države do države.

Danes je zebra povsod sprejeta oznaka za označevanja prehodov za pešce, na katerem imajo pešci prednost, a kot vemo, previdnost ni nikoli odveč. V osnovi horizontalno prometno signalizacijo delimo na vzdolžne označbe na vozišču, prečne označbe in druge označbe na vozišču. Na območju Mestne občine Ljubljana obsega horizontalna prometna signalizacija več kot 100.000 kvadratnih metrov prečnih označb in približno 20.000 kvadratnih metrov vzdolžnih označb. Barvajo se strojno ali ročno, ločijo pa na več različnih sistemov: od tankoslojnih prek debeloslojnih do plastičnega filma ali 3M-folije. V zadnjem času najbolj kritične prehode za pešce opremljajo tudi z v cesto vgrajenimi svetlobnimi znaki, ki vozniku še jasneje sporočajo, da je pred njimi prehod, z rdečo ali belo barvo luči pa nakazujejo, ali vozi prehitro ali ne.

Zebre pa imajo danes tudi kultni status, na primer prehod za pešce na londonski Abbey Road, kjer so člani skupine The Beatles posneli naslovno fotografijo za svoj istoimenski album leta 1969. Ta prehod je še danes ena najbolj obleganih točk ljubiteljev glasbe te legendarne skupine.

Zebra je lahko tudi orodje za protestiranje. Leta 2013 so protestniki pred ruskim veleposlaništvom v Helsinkih prehod za pešce obarvali v barve mavrice in na tak način protestirali proti odnosu ruskih oblasti do gejev in lezbijk.