Sklep komisije je dejansko presenetljiv. Vladni organ je pravzaprav spisal precedens, ki bi v prihodnje utegnil dopuščati rokohitrsko odstranitev vseh motečih elementov v javni upravi, tudi »zaščitenih« sindikalnih zaupnikov.
Odpoved Rajićeve zaposlitve sodi med bolj absurdne poteze, ki si jih je privoščil županat Andreja Fištravca. Uradnika, ki je po lanskem protestnem umiku s položaja županovega svetovalca padel v nemilost občinskega vodstva, je septembra doletela izredna odpoved delovnega razmerja. Zdaj že bivši direktor občinske uprave Marko Žula je zoper sindikalista ukrepal zaradi domnevnega nadlegovanja predstavnice za stike z javnostjo in zaradi domnevnih groženj njemu osebno. Incident naj bi se zgodil konec julija.
Odpoved brez pravice zagovora
»Storil je dejanje, ki ima po kazenskem zakoniku elemente kaznivega dejanja, v tem primeru elemente grožnje,« je trdil Žula. Po njegovih besedah se je sindikalist pognal proti njemu in se ustavil le nekaj centimetrov pred njegovim obrazom. Ker ni želel zapustiti pisarne, je tajnico prosil, naj pokliče varnostno službo.
Rajić ni dobil pravice do zagovora, češ da to ni bilo mogoče, ker bi se moral zagovarjati pri Žuli, kar v tem primeru ne bi imelo smisla. V svoji pritožbi na pristojno vladno komisijo je našteval vse procesne napake, ki si jih je po njegovi oceni privoščila občina. Poleg tega je natančno argumentiral, zakaj je celotna zgodba o incidentu izmišljena.
Člani komisije njegovi pritožbi niso pripisali nobene teže in so v celoti, brez kančka dvoma verjeli navedbam Žule, ki je svoji vlogi priložil še izjavi tajnice in občinske tiskovne predstavnice.
Velja omeniti, da očitek storitve kaznivega dejanja, na katerega se sklicuje Žula, doslej ni bil niti nakazan z vložitvijo policijske kazenske ovadbe, kaj šele, da bi ta sum doživel sodno obravnavanje. A vse te okoliščine niso zmotile vladne komisije za pritožbe. Sodbo o tem, kaj se je 28. julija dogajalo v Žulovi pisarni, so sprejeli kar sami. Po njihovem prepričanju »incident« izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, ker je Rajić direktorja ustrahoval, vznemiril in mu resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje in telo. Zato opisani dogodek po mnenju senata komisije, ki mu je predsedovala Slavica Čebular Musar, »pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti iz delovnega razmerja«.
Bojijo se verižne reakcije
Rajiću je ostala le še pot na delovno sodišče, kjer bo moral dokazovati nezakonitost odpovedi delovnega razmerja, razen če se bo odločil za (predčasno) upokojitev.
Opisani primer bi utegnil služiti za vzorec vsem tistim, ki bi se radi v javni upravi znebili sindikalistov in drugih »motečih elementov«. Direktor mora sprovocirati konflikt z uradnikom, poklicati varnostnika, da se ga odstrani iz pisarne, nakar se uradniku očita ogrožanje varnosti, zagovor pa se mu prepove. Takšna izredna odpoved delovnega razmerja je po prepričanju komisije vlade Mira Cerarja zakonita.
»To je neposreden napad na sindikaliste v javni upravi,« je prepričan Gregor Cerar, sekretar območne organizacije ZSSS, ki se boji, da bo ta primer sprožil verižno reakcijo v javni upravi. »Slabo se nam piše, če bomo pristali na takšno obliko prava, v kateri sta tožnik in sodnik združena v eni osebi. Vladna komisija se niti malo ni obremenjevala s tem, da je bil kršen postopek, niti niso verjeli Rajićevim navedbam. Manjka samo še zapis, da je kriminalec in grobijan.«
