Člani sveta zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec so v četrtek za zaprtimi vrati razpravljali o hudih zapletih pri kolonoskopiji. Nevenka Hofer (njeno izkušnjo so nedavno predstavili v oddaji Tednik na TV Slovenija) se je marca lani odločila za preventivni endoskopski pregled črevesja. A rutinski pregled bi se za Hoferjevo ob predrtju črevesa in poznejši sepsi skoraj končal tragično. Odškodninski zahtevek v višini 60.500 evrov je zavarovalnica Tilia, pri kateri se je bolnišnica zavarovala za morebitne napake zaposlenih, zavrnila. »Po strokovnem nadzoru je bilo ugotovljeno, da je celotno zdravljenje in ravnanje osebja potekalo v skladu s strokovno doktrino,« je dejal predsednik sveta bolnišnice Niko R. Kolar. Izkušnja Nevenke Hofer in njenih svojcev, ki so pogrešali zlasti opravičilo, opozarja na velike težave pri obravnavi zapletov. Poleg tega ne gre za prvi takšen primer. Zaradi predrtja črevesa pri kolonoskopiji, ki je mnogim bolnikom s predrakavimi spremembami in rakom sicer že rešila življenje, je v zadnjem času več bolnikov poiskalo odvetniško pomoč.
Po besedah Hoferjeve so bile bolečine neznosne, a specialist Enriko Plevnik posega kljub temu ni prekinil. Po končanem posegu pa je zavladala panika – zaradi raztrganin črevesja so jo odpeljali v operacijsko dvorano in ji zašili črevo.
Zaradi popuščanja šivov so sledile nove operacije, razvila pa se je celo sepsa, dobre tri tedne je bila v umetni komi, začasno so ji namestili tudi stomo. Posledice danes 70-letna Hoferjeva še vedno čuti. A bolj kot vsi zapleti je Hoferjevo in njene domače prizadel odnos vodstva bolnišnice, saj se ni po njihovih besedah nihče opravičil, niti ni dobila v vpogled izvidov in dokumentacije opravljene kolonoskopije.
Boleča ignoranca
»Mi smo od bolnišnice zahtevali, da opravijo strokovni nadzor, in pričakovali od vodstva bolnišnice korektno komunikacijo, a je ni bilo. Ali konec koncev vsaj opravičilo za to, kar se je zgodilo. Molk in ignoranca bolita. Ne nazadnje ima mama zaradi tega tudi psihične težave in strah pred novimi srečanji z zdravniki,« je pojasnil Nevenkin sin Andrej Hofer.
Novinarki Slavki Brajović Hajdenkumer, ki je pripravljala televizijski prispevek, so v bolnišnici namesto z odgovori postregli z napotkom, naj se obrne na odvetniške družbe. Na nesprejemljivi molk opozarja tudi nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar: »Seveda nikogar ne moremo prisiliti, da naj stopi pred kamero, molčati pa tudi ne smejo, saj jih k temu zavezuje zakon o dostopu do informacij javnega značaja.«
Prezrti bolniki tudi na sodišče
Odvetnik Andrej Pitako v sodnih postopkih trenutno zastopa tri bolnike, ki so jim pri kolonoskopiji predrli črevo. Glede na njegove izkušnje se je v nekaterih primerih kot problematično izkazalo to, da v nekaterih zasebnih ambulantah, kjer kolonoskopijo opravljajo, niso imeli podpore širšega bolnišničnega okolja. Ko kolonoskopija ne gre po načrtih, sta lahko bližina različnih specialnosti in dobra opremljenost zelo pomembni, opaža Pitako. Ob tem poudarja, da gre za pomembne preventivne preglede, ki lahko rešujejo življenja, seveda pa lahko vedno pride tudi do zapletov in napak.
Da se ob takšnih dogodkih s pacientom ne pogovorijo odkrito in se mu ne opravičijo, je v slovenskem zdravstvu žal še vedno pogost pojav, dodaja. Vzrok za takšno izogibanje odgovornosti, ki prizadetost bolnikov in njihovih svojcev le še poveča, je po Pitakovi oceni tudi v sedanjem sistemu priznavanja odškodnin. O tem, ali je prišlo do napake in je zato upravičena poravnava s pacientom, v praksi namesto bolnišnice namreč pogosto odločajo zavarovalnice. Te zahtevek pogosto zavrnejo brez posebnega poglabljanja v primer, poleg tega pa so vsote, za katere so bolnišnice zavarovane, praviloma prenizke.
Rešenih življenj je veliko več kot zapletov
Stroka pa opozarja, da posamični zapleti ljudi ne bi smeli odvrniti od kolonoskopij. V preventivnem programu Svit so s pomočjo kolonoskopije od leta 2009 do konca lanskega leta odkrili 1100 rakov debelega črevesa in danke. Preventivni pregledi bolnikom prinašajo boljše možnosti ozdravitve, saj se ljudje težav pogosto zavedo šele, ko je rak že napredoval. Pri še več bolnikih pa je kolonoskopija preprečila, da bi se rak sploh razvil – v programu Svit so do konca lanskega leta odstranili kar 35.300 predrakavih sprememb.
Poleg tega so zapleti dokaj redki. Do konca lanskega leta so v programu Svit opravili 34.000 kolonoskopij, zapletlo pa se je 56-krat. V večini primerov so bolniki krvaveli, črevo pa se je pretrgalo 19-krat. Kolonoskopija v slovenjegraški bolnišnici, pri kateri se je zapletlo, naj sicer ne bi bila opravljena v okviru tega programa.
»Običajno se vse dobro izide,« je poudarila vodja Centra Svit Dominika Novak Mlakar. Po njenih besedah so za uspešno opravljeno kolonoskopijo ključne dobre priprave nanjo. Med drugim je pomembno, da je črevo čim bolj čisto, če bolnik opozori na bolečine oziroma prosi za prekinitev, pa mu je treba prisluhniti. Na to so posebej opozorili vse kolonoskopiste, ki sodelujejo v programu. Če kolonoskopija prvič ni uspešna, jo lahko po potrebi tudi ponovijo, je poudarila Novak-Mlakarjeva.
Mojca Marot, Nina Knavs