Po dolgoletnem zanemarjanju problematike so na ministrstvu za okolje in prostor zdaj očitno ugotovili, da se bo treba urejanja in vzdrževanja vodotokov ter zmanjševanja poplavne ogroženosti v Sloveniji lotiti resno. Napovedujejo pomembne organizacijske in kadrovske spremembe pa tudi preusmeritev denarja s financiranja papirologije, kot so državni prostorski načrti, v gradbene in negradbene protipoplavne ukrepe na terenu. »Od odpravljanja posledic ekstremnih dogodkov se moramo počasi bolj usmeriti v preventivo,« je načrte za prihodnja leta povzel njihov predstavnik Leon Behin.
Toda tem obljubam stroka ne verjame. Ministrstvo oziroma vlada že več let ne zagotovi niti dovolj denarja za potrebno osnovno vzdrževanje vodotokov, kaj šele za vsa vlaganja v protipoplavno zaščito. Poleg tega v vodarskih vrstah opozarjajo, da na ministrstvu svoje smele napovedi o odločnem ukrepanju rušijo kar sami, saj imajo ob vseh nakopičenih težavah preglavice že s tako osnovno stvarjo, kot je pravočasno sklepanje potrebnih pogodb z izvajalci javne službe urejanja vodotokov. Ti intervencijska dela po poplavah že vse od oktobra opravljajo brez kakršne koli pravne podlage zanje. Da naj končajo »politična prepucavanja« in naj ukrepajo ter kot zakonodajalci sprejmejo boljše rešitve za poplavno varnost, pa je tudi državnozborskim poslancem v odboru za infrastrukturo, okolje in prostor ter odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano včeraj povedal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.
Medtem zaradi izbora novih koncesionarjev, ki se vleče že od lani in naj bi se s podpisom novih štiriletnih pogodb končal do konca leta, letos ministrstvo obstoječim koncesionarjem pogodbe za urejanje vodotokov podaljšuje vsak mesec, pri tem pa redno zamuja, pravijo vodarji.
Tudi v vodnogospodarskem podjetju Mura in v VGP Kranj so nam potrdili, da tudi tokrat še vedno niso podpisali pogodb niti za oktobrska dela, kaj šele za november. »V vodarstvu delam že 20 let, toda kar se dogaja zadnji dve leti, ni več ničemur podobno. Po poplavah smo izvedli ogromno intervencijskih del, nimamo pa niti pravne osnove zanje, kaj šele, da bi jih lahko zaračunali,« pripoveduje direktor vodnogospodarskega podjetja Mura Jožef Dominko. Kot pravi, je sicer zdaj dobil informacijo, da bodo pogodbo za intervencijska dela v oktobru in novembru z ministrstvom podpisali naslednji teden. »Ampak s tem se bodo stvari uredile za en mesec, potem pa spet ne vemo, kaj bo.«
Zavajanje ministrstva
Z okoljskega ministrstva so medtem sporočili le: »Vse pogodbe s koncesionarji so za vzdrževanje vodotokov podpisane za letošnje leto. Za interventna dela pa so v podpisovanju.«
Toda Dora Rudof, vodja javne službe pri VGP Kranj, ki ima koncesijo za urejanje vodotokov na območju zgornje Save, pravi, da še vedno čakajo celo na osnovno pogodbo za redna vzdrževalna dela na vodotokih v oktobru in novembru. Za intervencijska dela po poplavah v teh dveh mesecih pa naj bi jo dobili še nekoliko kasneje. »Saj kljub temu vedno odidemo na teren in opravimo delo, ki nam ga odredijo na Arsu (Agencija RS za okolje, op. p.), toda kaj, če se nekdo spomni, da naše delo ni bilo naročeno. Papirja, da bi dokazali nasprotno, nimamo, imamo le zagotovila pristojne osebe na Arsu, da bodo dela plačali. Ampak nikoli ne moremo biti prepričani, da se nam ne bo ponovila zgodba Puha.« Naj spomnimo, podjetje Puh je v začetku leta 2001 opravilo sanacijska dela na plazišču v Logu pod Mangartom, za kar pa ni imelo sklenjene pogodbe niti ni nihče nadzoroval del. Kljub temu je podjetje od ministrstva zahtevalo plačilo 1,12 milijona evrov, ki jih takratni okoljski minister Janez Kopač ni želel plačati, njegov naslednik Janez Podobnik pa je v poravnavo privolil, čeprav jo je državna pravobranilka odsvetovala, pri čemer se je sklicevala na sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je v podobni zadevi zahtevek podjetja Puh zavrnilo.
Vsekakor sporno
»Brez pisno sklenjene pogodbe po zakonu o javnih financah nobeno podjetje za državo ne more opravljati nobene dejavnosti oziroma od države ali lokalne skupnosti pričakovati, da bo to dejavnost plačala. Izjema so lahko le nujna dela in pri intervencijskih delih po poplavah lahko pride do te izjeme. Vendar pa je tudi v tem primeru treba skleniti pogodbo, še preden se začnejo dela ali pa vsaj v radikalno kratkem obdobju po njihovem začetku,« poudarja predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. Kot pravi, je takšna praksa ministrstva, ki zamuja s pogodbami, vsekakor sporna.
