Ker je za bolnice znatno prijaznejša kot klasične in bolj invazivne operacije, je postala histeroskopija nepogrešljiv pripomoček pri odkrivanju in zdravljenju nepravilnosti maternične votline in kanala materničnega vratu. Pri tej metodi se pregleda notranjost maternice skozi maternični vrat s pomočjo tanke kamere (histeroskop). Ob ugotovljenih nepravilnostih, kot so pregrada maternične votline, miom, polip, zarastline, nepravilne krvavitve in podobno, se lahko te tudi odpravi z operativnimi histeroskopskimi metodami, ki se izvajajo v splošni anesteziji, vse pogosteje pa tudi ambulantno kar brez splošne anestezije.
Domov takoj po posegu
Ambulantna histeroskopija brez splošne anestezije traja lahko od deset minut do ene ure, odvisno od zahtevnosti posega; bolnica pa lahko odide domov takoj po posegu. Čeprav je prav ta ambulantna histeroskopija v vse večjem razmahu, nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi se morali tovrstni posegi še naprej izvajati predvsem v primernejšem zavetju operacijskih kirurških zidov. »Razlike med različnimi vrstami zdaj tudi ambulantno izvedljivih histeroskopskih posegov, so navidez majhne, strokovno pa gre vendarle za zelo pomembne razlike. Med njimi ni ostre zdrave meje. Ambulantna histeroskopija, ki ni neboleča, je primerna predvsem za diagnostiko in za nekatere minimalne posege, za malo resnejše pa ne,« razlaga prof. dr. Tomaž Tomaževič, ki je na področju uvajanja histeroskopije pri nas oral ledino, in opozarja, da pri strokovni izbiri ne kaže nasedati trgovsko usmerjenemu navideznemu napredku.
»Histeroskopske operacije smo v Sloveniji uvedli leta 1993 v Ljubljani,« razloži prof. dr. Tomaževič in pojasni, da ima histeroskopsko operiranje veliko prednosti pred klasičnimi operacijami: »Je natančnejše in minimalno invazivno, ležalna doba in rekonvalescenca pa sta znatno krajši. Krajša je tudi anestezija. Velika prednost pa je tudi v tem, da lahko ženske zanosijo že en mesec po posegu in lahko tudi naravno rodijo. Po klasičnih operacijah so smele ženske zanositi šele po šestih mesecih in je bilo treba porod vedno dokončati s carskim rezom.«
Učna delavnica
O napredku histeroskopije danes razpravljajo tudi na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor in Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru v sklopu pete mednarodne histeroskopske učne delavnice, ki se je udeležujejo iz vse Evrope. O histeroskopskem odkrivanju in zdravljenju nepravilnosti maternične votline jim prav tako predavajo priznani domači in tuji strokovnjaki. Jutri bodo preizkusili tudi neposreden prenos histeroskopskih operacij iz operacijskih dvoran na veliko platno medicinske fakultete in trening histeroskopskih operacij na posebnih modelih, ki posnemajo realno situacijo pri tem načinu operiranja.
Delavnice potekajo pod pokroviteljstvom Evropske zveze za ginekološko endoskopijo (ESGE) in Evropske akademije za ginekološko kirurgijo (EAGS), vodita pa jih Branka Žegura, ki je v Sloveniji začela ambulantno histeroskopijo, in Milan Reljič, ki ima velike zasluge za uveljavitev histeroskopskega načina operiranja v Mariboru in v Sloveniji. Doc. dr. Branka Žegura bolnicam na spletni strani bolnišnice pojasnjuje, da je na njihovem oddelku »histeroskopija ambulantni poseg brez splošne narkoze, s katerim se lahko opravi odščip sluznice maternice, odstranitev polipa, mioma, pregrade ali zarastline maternice«. Odstranijo lahko tudi zaostali maternični vložek in opravijo sterilizacijo, čakalna doba pa znaša od enega do dveh mesecev. Po posegu lahko bolnica takoj odide domov, ponavadi ne potrebuje niti bolniškega dopusta. Poseg naj bi bil zvečine neboleč, bolnice pa naj bi bolečine primerjale z menstrualnimi bolečinami, še navajajo v spletni predstavitvi bolnišnice.