Zmanjševanje števila ptic je torej v Evropi velik problem. In če pri nas vedno capljamo za Evropo, pri kateri iščemo nasvete in slepo ubogamo ukaze, smo tokrat lahko res svetilnik na tem področju. Naše ptice so namreč izvrstno zaščitene. Po podatkih statističnega urada pri nas živi 382 Jerebicev, 1300 Škrjancev in Škorjancev, 355 Vrabcev ter dobrih 100 Škorcev. Torej – s pticami smo Slovenci izjemno povezani.

Da dobro skrbimo za njihovo naravno okolje in preživetje, dokazuje število vetrnih elektrarn na Slovenskem. Sila malo jih je, kajneda. Zakaj? Ker so pticam izjemno nevarne, jih ne postavljamo. Zato raje gradimo termoelektrarne, ki so pticam zagotovo tisočkrat prijaznejše. No, saj res tudi milijonkrat več stanejo, a za zaščito ptic denar res ne sme biti ovira. V domnevno razviti Evropi se tega seveda ne zavedajo. Bedasti Nemci na primer na veliko postavljajo vetrne elektrarne, tam so pravi hit. In potem se bodo čez desetletje ali dve spraševali, kam so izginili vsi škorci in vrabci. Da bo idiotizem še večji, Nemci na veliko prodajajo skoraj povsem uporabne termoelektrarne. Za majhen denar, celo. Mi jih od njih seveda ne kupujemo, saj želimo našim pticam le najboljše. In gradimo ptičje valilnice za poldrugo milijardo. Je pa zadnjič neki Rus želel kupiti eno našo termoelektrarno. Pa mu je nismo prodali. Ta norec bi jo sigurno po zgledu Nemcev prodal kam v Afriko, kjer imajo ptic dovolj, naše Zasavje pa bi ostalo brez jerebic in škrjancev.

A bolj kot prej omenjene ptičje vrste nas zadnje dni skrbi preživetje pri nas doslej izjemno zaščitenih in, kot vse kaže, zelo ogroženih ptičjih vrst. Država je odprla lov na ptice vrste Ursus Zarotnikus, ki jim zaščita očitno prav nič ne pomaga. Med zelo zaščitene ptice, ki so življenjsko odvisne od termoelektrarn, so še vrste Petrus Kotaris, Milanus Ursus, Blasius Kosorokis, Felix Mehus, Bojanus Kontis in še nekaj drugih, manj pomembnih tičev.

Kot pa smo izvedeli iz dobro obveščenih virov blizu ministrstva za okolje in prostor, sploh ne gre za odpravo zaščite, ampak ravno obratno. Nekatere vrste hudo ogroženih tičev namreč nameravajo naseliti v za njih posebej pripravljene ptičje kletke. Projekt, kakopak financiran z evropskim denarjem, bojda poteka že nekaj časa in nekaj ogroženih vrst tičev so poskusno že naselili v za njih zelo primerne kletke v idiličnem okolju Dolenjske, nekaj pa jih je še v karanteni in čakajo na primerne prostore. Del naravovarstvene stroke sicer taki zaščiti odločno nasprotuje. Svoje nestrinjanje z zapiranjem ogroženih ptic v kletke dnevno izražajo tudi na ulicah in trgih naše prestolnice. Pristojne ustanove pa sporočajo, da gre zgolj za prehodno rešitev. Bojda jih po ureditvi razmer glede vetrnih elektrarn in drugih ogrožajočih pojavov nameravajo spet spustiti v naravo.