Če želi zdravnik opravljati zdravniško službo, potrebuje licenco. Enako je z odvetnikom, ko zagovarja stranko na sodišču. Tovrstna pravila veljajo tudi za hokejske trenerje, ki morajo na vsaki dve leti podaljševati licenco in s tem vedno znova pridobiti dovoljenje za opravljanje dela. Pa je v Sloveniji res tako? Zadnji primer kaže na anomalijo v sistemu.

Hokejska zveza očitno v zagati

Roman Pristov je prejšnji teden sedel na jeseniško klop, kjer je zamenjal neuspešnega Gorazda Reklja, kar smo že pred tem pravilno napovedali v Dnevniku. Ker v zadnjih letih ni bil aktiven trener, mu je veljavna licenca potekla, v tem času pa je ni šel podaljšat. Pristov glede na pravila Hokejske zveze Slovenije ne bi smel opravljati trenerskega poklica, a so ga na Jesenicah vseeno vzeli v službo in ga predstavili kot glavnega trenerja. Lahko bi govorili o izigravanju pravilnika, vendar Pristov ponuja naslednjo razlago: »Ne vidim težav. Bom pa imel na klopi kakšno drugo funkcijo, da bo zadoščeno birokraciji. Pridobivanje licence je formalnost, a pri nas se iz tega dela prevelika fama. Kot vidimo, je domači hokej skorajda že povsem na dnu. Zveza se ukvarja s formalizmi, klubski hokej pa jih sploh ne zanima.«

Predsednik jeseniškega društva Anže Pogačar je na naslov hokejske zveze že poslal prošnjo, da bi Pristovu naknadno omogočili pridobitev licence, potem ko je zamudil zadnji rok, a odgovora do včerajšnjega popoldneva še ni dobil. Očitno se je zveza znašla v zagati, saj je tudi Franc Ferjanič kot vodja oddelka za licenciranje ves ponedeljkov dopoldan porabil za preučevanje primera Pristov. Ferjanič je pojasnil, da trenerji vsaki dve leti izpolnjujejo svoja znanja na seminarjih, kjer jim predavajo tako domači kot tuji hokejski strokovnjaki. Kdor se ne udeleži tečaja, ne more pridobiti licence, dodaja naš sogovornik. »Na neki način z licencami zaščitimo trenerje. Gre za to, da klubi na trenerski položaj ne bi ustoličili neznanih ljudi s ceste, čeprav tukaj ne ciljam ravno na Pristova. Pred leti so sistem izkoriščali, vse je bilo zelo po domače, zato smo se na strokovnem svetu hokejske zveze odločili, da bomo uvedli večji red. Če pogledate v tujino, boste ugotovili, da so zelo rigorozni glede licenc,« je rekel Ferjanič.

Pristov opravlja trenersko službo v INL mimo licenčnih pravil

Glede na trenutne okoliščine bo imel Pristov novo priložnost za pridobitev dovoljenja za delo šele prihodnje leto, a bo v drugoligaškem tekmovanju INL očitno vseeno lahko opravljal funkcijo glavnega trenerja Jesenic. Ko je v nedeljo v Podmežakli dočakal svoj debi na klopi železarjev, ni nihče oporekal, da nastopi v funkciji prvega trenerja, kar je seveda v nasprotju s pravilnikom Hokejske zveze Slovenije, ki se ima za enakovrednega partnerja avstrijski organizaciji pri vodenju tekmovanja INL. A očitno ima slovenska zveza v tej ligi zelo majhen vpliv, kar je bilo že pred tem znano kot nekakšna javna skrivnost, saj poznavalci razmer že dlje časa zagotavljajo, da ima Avstrija praktično vse niti igre v svojih rokah.

Pristov zdaj pojasnjuje, da bo imel glede licence nekaj preglavic zgolj v domačem prvenstvu, a v tem tekmovanju bodo Jesenice ločeno od nastopanja v INL vendarle odigrale zgolj peščico tekem. Funkcijo glavnega trenerja bo moral takrat opravljati njegov pomočnik Miha Žbontar, Pristov pa se bo lahko denimo prijavil kot vodja moštva. Bi pa lahko bilo sporno tudi to, da tekme med slovenskimi predstavniki v INL prav tako štejejo za točke državnega prvenstva, zato se odpirajo vprašanja o uspešnosti nadzora trenerjev brez licenc.

Kot zanimivost dodajmo, da je nemški trener Fabian Dahlem brez težav dobil dovoljenje za delo v Olimpiji, čeprav v Sloveniji ni opravljal licenčnega seminarja. Ferjanič pravi, da natančnega pravila za tujce ne poznajo, da pa strokovni svet običajno odobri licenco, če tuji trener priloži potrdilo, da je izobraževanje opravil v razviti državi, kot se je izrazil.

Kopitarju na mesec 5500 evrov, Kontrec dobi več kot pol manj

Poleg ukvarjanja z licencami pa se pisarna hokejske zveze že pripravlja na bližajočo se izredno skupščino, ki so jo sklicali za 17. november. Kot je razvidno iz dnevnega reda, bo osrednja točka skupščine potrditev finančnega načrta zveze za prihodnje leto. Hokejska federacija je v svoj program zapisala, da načrtuje okoli 160.000 evrov dobička, s čimer bi za malenkost zmanjšala celoten dolg, ki znaša okoli milijon evrov. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu, so razvidne tudi mesečne plače vseh funkcionarjev v zvezi. Po pričakovanjih občutno največ dobi selektor članske reprezentance Matjaž Kopitar, ki je vsak mesec bogatejši za skoraj 5500 evrov bruto. Več kot pol manj denimo zasluži generalni sekretar Dejan Kontrec, medtem ko predsednik Matjaž Rakovec zaradi častne funkcije ne dobiva plačila.

Po neuradnih informacijah se je Matjažu Kopitarju ob podpisu nove pogodbe za naslednje štiriletno obdobje povišala plača, ob tem pa ne gre spregledati, da so v zvezi že razlagali, da je zdajšnja pogodba sestavljena po selektorjevem okusu. Morda bi bil znesek nižji, če bi Kopitar poleg reprezentance opravljal še trenersko delo v klubu, najverjetneje pa je njegov zaslužek v konkurenci vseh selektorjev iz elitnega razreda svetovnega hokeja med najnižjimi, če ne celo najnižji.

Znova sporne nagrade za igralce?

Je pa zanimivo, kakšen finančni načrt je zveza vnovič pripravila za nagrajevanje trenerskega štaba in reprezentantov. V primeru obstanka v skupini A na prihodnjem šampionatu spomladi 2015 v Ostravi na Češkem bo razmerje bonusov med selektorjem in posameznim igralcem skoraj 15:1 v prid Kopitarja. Nenavadno je, da bo z višjim zneskom kot igralci nagrajen celo videoanalitik reprezentance Aleš Burnik, vsi štirje trenerski delavci (poleg Kopitarja in Burnika še pomočnik selektorja Nik Zupančič in trener vratarjev Gaber Glavič) pa bi zaslužili nekaj tisoč evrov tudi za premik Slovenije na lestvici Mednarodne hokejske zveze, medtem ko bi igralci ostali brez tovrstnega privilegija. Razdeljevanje nagrad po omenjenem ključu bi spet lahko pripeljalo do pomislekov znotraj ustroja članske reprezentance, saj so nekateri hokejisti debelo gledali že po zadnjem uspešnem nastopu na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju, ko so osvojili visoko sedmo mesto. Tedaj je blagajna hokejske zveze z naslova Mednarodne hokejske organizacije prejela rekordni znesek, igralci pa so dobili premije le v višini pet tisoč evrov.

Dodajmo še, da hokejska zveza v prihodnjem letu načrtuje skoraj 1,8 milijona evrov prihodkov. Od tega je slabih 380.000 evrov iz naslova državnih sredstev (ministrstvo, fundacija za šport), večino denarja – slabih milijon evrov – bodo prispevali sponzorji, okoli 400.000 evrov pa Mednarodna hokejska zveza.