Gre pravzaprav za nekakšno virtualno tržnico, po kateri so neposredno povezani kmetje in kupci njihovih pridelkov ter izdelkov. Na spletnem naslovu www.ortigoriziani.eu lahko zainteresirani tako naročijo dobrote s kmetij na obeh straneh meje. Partner na italijanski strani naročila zbira in vsako sredo s posebnim električnim vozilom, ki so ga kupili prav za ta čezmejni projekt, naročene pridelke in izdelke pobere na kmetijah. Ob četrtkih kupci naročeno prevzamejo na odkupnem mestu v Štandrežu v Italiji.
Širjenje kroga ponudnikov
V Goriških vrtovih je zdaj vključenih 16 ponudnikov oziroma kmetij, ki prodajajo domače sadje, zelenjavo, med, kis, marmelade in druge izdelke. Do konca leta jih bo vsaj 60, so prepričani načrtovalci projekta. »Želimo si, da krog ponudbe in povpraševanja ob meji čim bolj razširimo. Zdaj oskrbujemo Goriško na obeh straneh nekdanje meje, v naslednji etapi pa bomo oskrbo razširili tudi na Trst in Videm,« pravi Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije severne Primorske in dodaja, »zdaj se morajo kupci po naročeno pripeljati do zadruge v Štandrež, pripravljamo pa že dovoz naročenih pridelkov in izdelkov neposredno pred hišni prag kupcev. Po naši oceni bo naročil dovolj. Analize kažejo, da po spletu kupuje že vsaj petina potrošnikov.«
Kmetje z obeh strani meje so prav tako zadovoljni z odzivom kupcev. Tako tudi Mitja Ipavec iz Šmarij v ajdovski občini. »Smo sadjarsko-vinogradniška kmetija in ker nas kupci poznajo po tem, je tudi največ naročil sadja. Šele zadnja tri leta se ukvarjamo tudi z zelenjadarstvom. Smo ekokmetija, tako da s certifikati ni bilo problemov. Zdaj imamo postavljen en rastlinjak, v kratkem pa bomo postavili še enega. Pri zelenjavi kupci največ sprašujejo po sezonski solati, paradižniku, jajčevcih in fižolu. Pripravljamo tudi paradižnikovo mezgo,« je nad prodajo navdušen mladi pridelovalec, ki upa, da se vse skupaj ne bo končalo, ko bo projekt zaključen.
Čim manj posrednikov
Bistvo virtualne čezmejne tržnice je dostop do domače in ekološko pridelane hrane prek čim manj posrednikov. Pri tem ne gre za dobavo hrane gostincem, šolam in drugim javnim zavodom, pač pa za vzpostavitev prehranske mreže med manjšimi kmetijami, manjšimi ponudniki in čim več odjemalci. Med lokalno ponudbo in povpraševanjem pa mora biti tudi čim manj posrednikov. Med cilji, ki so si jih zastavili v projektu, omenjajo povečanje konkurenčnosti območja s pomočjo povezovanja socialnih podjetij in lokalnih pridelovalcev, razvoj skupnega čezmejnega trga kmetijskih pridelkov in izdelkov in navsezadnje pomoč obstoju in rasti lokalnih kmetijskih podjetij ter ustanavljanje novih delovnih mest.
