Kot v današnjem sporočilu za javnost pojasnjujejo na ministrstvu, bo študentsko delo še naprej obstajalo in je razlika le v tem, da bodo študenti vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje tako kot vsi ostali zaposleni. "In to je bistvo načela vsako delo šteje," dodajajo.
Pri tem je seveda treba opozoriti, da kljub, očitno drugačnemu razumevanju na ministrstvu, obstaja bistvena razlika med plačevanjem socialnih prispevkov in imetjem zagotovljenih delavskih pravic, kot so plačana bolniška, plačan dopust, minimalna plača ter druge delavske pravice, ki zagotavljajo eksistenčno varnost delavcev v finančno odvisnem odnosu od delodajalca. Kadar so študenti prek napotnice v delavnem razmerju, ki je identično redni zaposlitvi, so ravno zadnji dejavniki tisti, ki predstavljajo razliko med dostojnostjo in prekernostjo študentskega dela.
Podobno strategijo je ministrstvo za delo že lani sprejelo na področju honorarnega dela, kjer so se bremena negotovo zaposlenih dvignila brez neposrednega učinka za delodajalca, s čimer se je sicer razbremenil pritisk na socialno blagajno, a se s tem ministrstvo niti slučajno ni spoprijelo s pravim problemom prekerno zaposlenih delavcev v Sloveniji, ki se nahaja v negotovih delovnih razmerjih praktično brez delavskih pravic. Gibanje za dostojno delo in socialno družbo je pretekli mesec medtem opozorilo, da je v Sloveniji že okoli 250 tisoč prekernih delavcev, kar je kar osmina celotne populacije države.
Vsako delo šteje uskladili s predstavniki študentov
Načelo vsako delo šteje je bilo sicer vključeno že v predlog zakona, ki je bil spomladi v javni razpravi in je bil v tem delu v celoti usklajen s predstavniki študentov. Pri tem je po navedbah ministrstva ključno, da mladim zagotovijo večjo socialno varnost - tudi pokojninsko dobo, kar da so predstavniki študentov vseskozi podpirali. Od namere celovite ureditve problematike študentskega dela pa, izpostavljajo, seveda niso odstopili.
Študentsko delo zaradi razmeroma nizkih stroškov dela danes predstavlja nelojalno konkurenco ostalim oblikam dela in zaposlovanju mladih, sporočajo z ministrstva in poudarjajo, da študentskega dela ne ukinjajo, saj je prav, da mladi pridobivajo delovne izkušnje. "Ravno nasprotno - študentsko delo bo še vedno najcenejša in najbolj fleksibilna oblika dela v primerjavi z drugimi oblikami dela (redna pogodba o zaposlitvi, avtorska in podjemna pogodba)," navajajo.
Bo reforma študentskega dela res spodbujala k rednemu zaposlovanju mladih?
Po mnenju ministrstva si moramo vsi skupaj prizadevati za več rednih oblik dela, da bodo mladi dejansko tudi zaposleni. Problem je le, da predlagani ukrepi ne predstavljajo nobene dodatne motivacije delodajalcem, da bi redno zaposlovali študente in druge prekerno zaposlene, in so predvsem v funkciji ščitenja socialne blagajne pred nadaljnjo širitvijo trenda prekernega zaposlovanja. Tako je reformo honorarnega in študentskega dela treba razumeti prej kot legitimizacijo prekernega dela in ne kot boj proti nelojalni konkurenci rednim oblikam zaposlovanja.
Ministrstvo sicer pravi, da so za boj proti brezposelnosti mladih pripravili program Jamstva za mlade, ki po njihovi oceni že daje ustrezne rezultate. Pravijo, da se je v prvih desetih mesecih letos zaposlilo 22.110 mladih do 29 let oz. dobrih 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
Na ministrstvu poudarjajo še, da kljub zaostrenim finančnim razmeram ohranjajo sredstva za socialne transferje, kot so denarne socialne pomoči, otroški dodatki, starševska nadomestila ter sredstva za štipendije in študentsko prehrano.
