Na stičišču kulture dunajskih ekstravagantnih kavarn in italijanskega espresa je Slovenija razvila lastno kulturo pitja kave, ki je tako globoko zakoreninjena v družbo, da se ljudje med seboj vabijo »na kavo«, četudi nato posedajo ob limonadi. A večina Slovencev si grenki napitek še vedno najraje privošči doma, kar je potrdil tudi prvi mož strateškega področja kave v hrvaški Atlantic Grupi Andrej Bele: »Največji porabniki kave v Sloveniji so gospodinjstva.« Slovenci popijemo veliko kave, povprečni potrošnik porabi namreč približno 5,1 kilograma kave na leto. Slovenija se s tem uvršča na drugo mesto med državami v regiji. Primat na Balkanu imajo prebivalci Bosne in Hercegovine, ki porabijo še dober kilogram kave na leto več.
Slovenski trg kave je vreden več kot 75 ali celo 80 milijonov evrov na leto. Klasični trgovci, kot so Mercator, Spar, Tuš in Leclerc, prodajo za okoli 55 milijonov evrov kave na leto. Medtem si vsako leto večji tržni delež odrežejo diskontni trgovci – po nekaterih ocenah obvladujejo že blizu 30 odstotkov trga. Še posebno uspešni so v tako imenovanem segmentu instantne kave, vendar predstavlja ta v Sloveniji manjšinski del trga. Njena prodaja raste izključno pri diskontnih trgovcih, medtem ko beležijo klasični trgovci padec prodaje instantne kave.
Na prestolu turška kava, med znamkami Barcaffè
Čeprav se mnogi Slovenci ob koncu tedna radi odpravijo čez mejo v Trst, kjer na glavnem trgu srebajo kapučino ali espreso, si v lastnem domu večina še vedno najraje privošči turško kavo. Vsaj tako nakazujejo prodajne številke. V Sloveniji se na leto proda okoli 8800 ton kave, ocenjujejo v Atlantic Grupi, ki ima v lasti tudi Barcaffè, daleč najbolj priljubljeno znamko kave pri nas. Vendar so v to število všteti tudi diskontni trgovci, ki ne razkrivajo podatkov o poslovanju. Njihove prodajne številke so ocenjene zgolj na podlagi vzorca računov, ki jih analitske hiše pridobijo od potrošnikov. Pri klasičnih trgovcih Slovenci v zadnjih letih kupijo od 5000 do 5200 ton kave na leto. Kar 86 odstotkov te kave sodi v kategorijo mlete kave oziroma turške kave, ki vrednostno predstavlja približno 77 odstotkov slovenskega trga kave. Preostali delež zasedajo različne vrste instantne kave, ki je nekoliko dražja, kar dovolj jasno dokazuje razkorak med tržnim deležem turške kave po količini in vrednosti.
Med znamkami v kategoriji turške kave premočno vodi Barcaffè. Po prodanih količinah predstavlja približno tri četrtine trga, vrednostno pa kar 81,5 odstotka, saj si zaradi močnega položaja na trgu lahko privošči nekoliko višje cene. Najbližji konkurent je Mercator Emba z znamkama Santana in Loka, ki na trgu obvladuje 7,2-odstotni tržni delež po količini in 6,6-odstotnega po prodajni vrednosti. Sledita znamki Mingos in Franck, medtem ko so deleži v lokalih priljubljenih blagovnih znamk kave, kot so Illy, Lavazza in Segafredo, v trgovinah zanemarljivi.
Okus odvisen od letine
Podobno je tudi na trgih v preostalih balkanskih državah, kjer premočno vodijo znamke Atlantic Grupe. Grand kafa je najbolj priljubljena blagovna znamka kave na trgih Srbije, ki je štirikrat večji kot slovenski, BiH ter Makedonije.
Kava, ki se tako na veliko pije na Balkanu, mora sicer prej prepotovati pol sveta. Bele je dejal, da uvažajo sorto minas iz Brazilije, sorto robusta pa iz Vietnama, Ugande in Srednje Amerike. V Mercatorju Embi kupujejo kavo z vsega sveta, vselej pa poskušajo zagotoviti pravo kakovost in pravi okus. A to ni vselej preprosto; kava je namreč v tem pogledu podobna vinu, njen okus je torej pogosto odvisen od letine. »Proces obdelave ostaja enak, kava, čeprav iste sorte, pa je vsako leto nekoliko drugačna,« je pojasnil Luka Gržinič, vodja prodaje v Mercatorju Embi, kjer se vsako leto trudijo ustvariti prepoznaven okus njihove kave.
Lani, ko je po Srednji Ameriki pustošila listna rja, je bilo treba vsaj del kave zagotoviti z drugih območij, kar je nekoliko oteževalo proces priprave kavnih mešanic pri večini proizvajalcev. Letos takšnih težav v Srednji Ameriki ni, je pa zato suša v Braziliji, zaradi česar bi se lahko obrana količina kave prihodnje leto znižala za okoli desetino.
Poznavalci razmer jemljejo novice o vremenskih ujmah s ščepcem previdnosti, saj njihovo napihovanje prinaša tudi napihnjene cene kave, ki je ena najbolj priljubljenih pijač na svetu. Vsak dan naj bi ljudje po svetu spili kar 2,25 milijarde skodelic kave. Zadostno količino kave za ljubitelje zagotavlja 26 milijonov ljudi, zaposlenih v svetovni industriji kave. Države, ki pridelajo največ kave na svetu, pa vsako leto izvozijo za več kot 12 milijard evrov ali več kot osem milijonov ton kave. Delček tega vsako leto pripotuje tudi v Slovenijo.
