Ravno te besedne zveze niso uporabili, pravijo pa, da sem včasih z napovedmi malo preveč korajžen. A jaz vedno trdim, da če nimaš visokih ciljev, potem še težje dosežeš vrh.
Bi si upali, kot pravite, korajžno napovedati, kaj se bo zgodilo z našim hokejem čez pet, šest let?Lahko napovem, a me je kar strah to izustiti. Poglejmo malo bolj globalno, kam gre slovenski šport, ki je v hudi krizi. Svetla izjema je Maribor, vse drugo pa ni preveč spodbudno. A ne zaradi tega, ker nimamo talentov ali slabo delamo, ampak zaradi države. Gospodarstvo je šibko, zato je denarja za šport vse manj. Dokler se politika ne bo spremenila, bo težko. Zdaj imamo v Sloveniji le enega predstavnika v EBEL, ki bi moral imeti čim več domačih hokejistov. V Tivoliju bi lahko imeli gnezdo tudi tisti legionarji, ki v tujini ne dobivajo dovolj priložnosti. Seveda bi moralo biti podobno na Jesenicah. V tem primeru bi bila hokejska prihodnost svetlejša, tako pa naši fantje že nekaj let odhajajo na silo v tujino, kjer nimajo prave podpore. Povem vam, če ne bo Jesenic čim prej nazaj v EBEL, se nam ne piše dobro. Brez močnih Jesenic je šibkejša tudi Olimpija, s čimer se rast našega hokeja ustavlja. Trenutna realnost so amaterizem in slabe tekme. Ko sem zadnjič na Jesenicah gledal tisti dvoboj z Olimpijo...
Ravno to. Kaj ste videli na tej tekmi?Vemo, da je Olimpija igrala zelo oslabljeno, a je vseeno premagala Jesenice. To je nesprejemljivo, kakor tudi nekatere druge zadeve. Recimo to, da igralci govorijo, da je vse zastonj in zanič. Vendarle je treba vedeti, da imajo ti igralci plačano opremo, imajo povrnjene potne stroške in igrajo v zelo lepi dvorani. Če jim ni bil všeč trener, so zdaj dobili novega. A s takšnim pristopom, kot so ga prikazali zadnjič... Tako ne gre.
Očitno bo zamenjava generacije precej boleča. Poznalo se bo že, ko bodo odšli Razingar ali brata Rodman, ki so najbolj izkušeni.Prav gotovo. To so igralci, ki so pustili globok pečat in so bili vedno ključni za reprezentanco. V letnikih od 1990 do 1993 še najdemo nekaj potenciala, a to je zgolj kratkoročna rešitev. Moramo gledati širše in bolj v prihodnost. Nihče ni večen, tudi jaz ne bom vedno selektor. Ko so vsi stroški na bremenih staršev, hokej še nekako deluje. Večji problem nastane pozneje, ko se proces preveč ustavi. Obenem pa ne morem mimo tega, da je bilo v preteklosti več denarja, a takrat so z dobičkom delali kot svinja z mehom.
In tukaj smo zaspali?Zagotovo. Določeni ljudje so dovolili, da je v klub prišlo po deset ali dvanajst tujcev. Tudi precej bogatejši klubi iz soseščine so pravočasno spoznali, da tako pač ne gre. V Sloveniji pa...
Jesenice so bile skozi desetletja valilnica talentov, danes pa v Podmežakli težko najdemo igralce, ki bi bili primerni za skupino A.Se strinjam. Tudi pred zdajšnjim tivolskim turnirjem sem se ob nekaterih odpovedih oziral za jeseniškimi hokejisti in se spraševal, ali bi lahko kdo prišel v reprezentanco. Nikogar nisem našel. Če bi v torek nekdo vsaj malo izstopal, bi ga morda povabil zraven kot spodbudo, a žal nisem videl veliko.
To je posledica igranja v INL. Jesenice imajo polno hokejistov z izkušnjami iz EBEL, a so v zadnjih letih opazno nazadovali.So nazadovali, seveda. Moramo vedeti, da imajo manj kakovostnega treninga in motivacije, poleg tega pa v njihovem življenju ni prostora le za hokej, saj vsak dan hodijo v službo. Idealen scenarij za slovenski hokej sta dve ekipi v EBEL in štiri v INL, zraven pa bi imeli še dve podružnici, kjer bi igrali mlajši igralci, s čimer bi vsi vzdrževali formo.
Zdi se, da ljudje obupujejo nad hokejem. Na tribunah jih je vse manj.To je posledica nižje kakovosti. Če se bodo Jesenice vrnile v EBEL, bo Podmežakla oživela, več bo zanimanja tudi v Ljubljani. Nič novega ne bom odkril, če rečem, da drug brez drugega ne moremo. Potrebujemo oba kluba.
Bi na prihajajočem turnirju v Ljubljani lahko videli kaj novega?Videli bomo igralce, ki jih že nekaj časa ni bilo zraven. Luka Vidmar je sploh prvič vpoklican, odkar sem selektor. To je spet korak k širitvi baze, o čemer sem govoril že leta 2010. Do neke mere nam je do sedaj to že uspelo, zdaj pa se morajo zgoditi premiki, o katerih sva govorila malo prej. Če se to ne bo zgodilo, verjetno ni treba biti ravno Einstein, da bi ugotovili, kam bomo padli.
Vaš letošnji cilj pa vseeno ostaja obstanek v skupini A?Zagotovo. To vemo vsi.