Pravilno čiščenje gospodinjskih aparatov z ohišjem iz nerjavnega jekla

Brez nabiranja umazanije in odporno na rjavenje

Nerjaveče jeklo je pojem čistoče: onemogoča namreč nabiranje umazanije ter je odporno na rjavenje, zato so se izdelki iz tega materiala iz medicine, kemične ter farmacevtske industrije pred nekaj več kot desetimi leti preselili tudi v naše domove. Predvsem v kuhinjo, saj je pri pripravi hrane čistoča izrednega pomena, nato pa so se ga »nalezli« tudi drugi aparati. V osnovi poznamo več kot 50 vrst nerjavečega jekla, ki je namenjen različnim uporabam. Za kuhinjo jih je le nekaj in tudi ti se med seboj razlikujejo po končni obdelavi.

Tudi naprave iz nerjavnega jekla je treba redno čistiti, tako iz estetskih razlogov kot zaradi preprečevanja korozije, proti kateri je sicer zavarovano s tanko plastjo kromovega oksida. Vseeno pa se lahko material »okuži«, če ni čist, zato je nega nujna. Pa brez skrbi – nerjaveče jeklo se ne more izrabiti, pazljivi morate biti le na končno obdelavo – torej na vzorce oziroma zrnatost ali končno poliranje. Nujno je torej, da se pred čiščenjem seznanite z navodili proizvajalca aparata, kjer boste našli podrobne podatke o tem, katera čistila lahko uporabljate ter katera ne.

Čiščenje samo z neabrazivnimi sredstvi

Za čiščenje je večinoma dovolj nekaj tople vode in mehka krpa, včasih pa se je površin potrebno lotiti z neagresivnimi čistilnimi sredstvi, ki morajo biti nujno neabrazivna – torej takšna, da ne povzročajo drobnih prask. Prav tako ne smete nikoli uporabiti kuhinjskih gobic z grobim delom iz ogljikovih vlaken ali celo kovinskih »ostružkov« - te površino opraskajo, poleg tega pa lahko kak delec ostane na površini ter povzroči rjavenje.

Za nekoliko bolj temeljito čiščenje je dovolj, če vodi dodate nekaj kisa, ki bo umazanijo zagotovo odstranil. Tako po uporabi nežnih čistil pa površino vedno dobro izperite z vročo vodo. Da ta za seboj ne bo pustila lis, površino do suhega zbrišite s papirnatimi brisačami ter jo spolirajte z mehko krpo. Za čiščenje je treba poskrbeti v doglednem času. Če se umazanija na nerjavečem jeklu posuši ter »zapeče«, jeklo pod njo izgubi svojo barvo.

Velika težava je predvsem v kuhinji maščoba. Z nekaterih aparatov, na primer štedilnika, jo boste verjetno čistili sproti, na druge, na primer na napo, pa pogosto pozabimo. Če se čiščenja lotite pogosteje, bo zadostovala voda v kombinaciji z detergentom za ročno pomivanje posode. Če pa je umazanije več, boste morali uporabiti čistilo s topilom. Nerjavečemu jeklu na splošno ne škoduje niti aceton niti toluen, »lekarniški« bencin, benzen ali terpentin, vendar pa se je dobro prepričati, kakšno topilo čistilo pravzaprav vsebuje, ter izbrati zgolj čistila, ki so namenjena prav izdelkom iz nerjavečega jekla. Prav tako pa se v velikem loku izognite čistilom, ki vsebujejo klor.

Druge pasti in ideje

Kadar vaš stroj ni obdelan gladko in sijajno, temveč je končna obdelava mat ter nesvetleča, se čiščenja vedno lotite tako, da sledite smeri »brušenja« - torej s krpo drgnite tako, kot je že »zarisano« v samem vzorcu. Kadar je končna obdelava takšna, da je aparat obdelan v visokem in gladkem sijaju, bo tudi ta z leti nekoliko zbledel. Takrat pri prodajalcu bele tehnike kupite posebno sredstvo za poliranje, lahko pa sledite tudi »domačemu receptu« in nerjaveče jeklo spolirate z nekaj kapljicami olivnega olja.

Na aparatu iz nerjavečega jekla se slej ko prej pojavi kakšna praska. Če vas to moti, jo lahko v večini primerov (razen če gre za veliko in globoko poškodbo) obdelate s posebno polirno pasto, ki jo prekrije. Pa še nasvet pred nakupom: ohišja iz nerjavnega jekla so med transportom ter skladiščenjem pogosto zavarovana s tanko folijo. Ta pusti za seboj sledi, zato je nujno, da jo ob montaži stroja odstranite. Ravno tako pa sledi pusti tudi lepilni trak, če boste z njim na primer na hladilnik iz nerjavnega jekla za dalj časa prilepili risbico vašega malčka.

Vir: www.marmelina.si