Velikokrat primerjamo naše gospodarstvo z gospodarstvom Avstrije, Švice, Nemčije… Zavedati se moramo, da smo vsi del Evropske unije in vse države članice morajo zasledovati skupen cilj. Osnovni namen Evropske unije je doseganje skupnega gospodarskega napredka, ki se zasleduje prek ciljev in kazalnikov, ki so skupni vsem državam EU in pridruženim članicam. Tukaj vstopijo v igro razpisi.

V vsakem razpisu na nacionalni ali evropski ravni so v razpisnih pogojih zapisani osnovni cilji razpisa. Osnovni cilji razpisa vedno izhajajo iz ciljev in strateških usmeritev EU. Iz navedenega je torej logično, da EU z razpisi spodbuja organizacije k projektom, ki bodo prek končnih rezultatov podprtih projektov dosegli cilje, ki si jih zastavi EU. Predstavljamo, kakšni so cilji Slovenije v prihodnjih sedmih letih in koliko nepovratnih sredstev bodo deležni vaši konkurenti v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Italiji, na Hrvaškem in Poljskem.

Kaj nas čaka v Sloveniji v letih 2014–2020?

Slovenija bo imela v obdobju 2014–2020 na voljo 3,3 milijarde evrov. Prvič se Slovenija deli na dva dela pri črpanju sredstev: na vzhodno in zahodno Slovenijo.

Zahodni del Slovenije do dobil okoli 860 milijonov evrov, vzhodni del Slovenije pa 1,26 milijarde evrov sredstev iz strukturnih skladov. Iz naslova kohezijskega sklada (področje prometa in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije) bo Sloveniji kot celoti na razpolago 950 milijonov evrov. Skupno bo na voljo 2,9 milijarde evrov kohezijskih sredstev (v cenah iz leta 2011) oziroma skoraj 3,3 milijarde evrov v tekočih cenah.

Prednostna področja v obdobju 2014–2020

Prednost bodo imela tista področja, ki imajo največji vpliv na razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Polovico vseh razvojnih sredstev bodo neposredno usmerili v spodbujanje gospodarskega razvoja, to je v:

spodbujanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij,

krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter

za zaposlovanje mladih.

V obdobju do leta 2020 moramo posebno pozornost nameniti spodbudam za gospodarski razvoj, ki bo ob upoštevanju načel okoljske in družbene odgovornosti prispeval kakovostna delovna mesta in prispeval k višji produktivnosti v naši državi.

Razpisi, ki se pripravljajo:

ZNANJE:

promocija podjetništva kot pozitivne vrednote na vseh stopnjah izobraževanja,

spodbujanje vseživljenjskega učenja in dvig ključnih in poklicnih kompetenc,

povezovanje sistema izobraževanja in dela za večjo konkurenčnost,

spodbujanje odlične znanosti, aplikativnih raziskovalnih in razvojnih projektov.

ZELENO:

investicije na področju učinkovite rabe električne energije in obnovljivih virov energije, snovne učinkovitosti, okoljsko odgovornega turizma, okoljske infrastrukture, prehranske samooskrbe, za dvig konkurenčnosti gozdarstva itd.

PODJETNOST:

zagotoviti ugodne finančne vire za podjetja, tehnološka opremljenost podjetij,

povečati vlaganja in izkoriščenost vlaganj v R & R,

infrastruktura za večjo konkurenčnost,

socialno podjetništvo,

zaščita intelektualne lastnine in izkoriščanje njene uporabe za gospodarski in družbeni napredek,

spodbujati internacionalizacijo podjetij,

spodbujati kreativne industrije.

Kako je z nepovratnimi sredstvi v tujini?

Ker se podjetja zavedamo, da je naš trg celotna Evropska unija, je pomembno, da vemo, kakšne spodbude lahko dobijo podjetja iz drugih držav. Tokrat smo pod drobnogled vzeli pet najpomembnejših evropskih izvoznih trgov za Slovenijo, med katere spadajo Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška in Francija.

Nemčiji bo v prihodnjih sedmih letih na razpolago nekaj več kot 19 milijard evrov nepovratnih sredstev. Kar je relativno malo glede na velikost njihovega gospodarstva. Kohezijska politika se izvaja na ravni posameznih zveznih držav. Zato se lahko razpisi med njimi tudi razlikujejo, saj posamezni programi obravnavajo različne cilje glede na različne regionalne razmere. Prednostne usmeritve so:

krepitev raziskav, razvoja in inovacij,

povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij,

podpora za zmanjšanje emisij CO2 v vseh sektorjih gospodarstva,

povečanje socialne vključenosti in izboljšanje rezultatov izobraževanja.

Italija je razdeljena na razviti sever in manj razviti jug. Na voljo bodo imeli nekaj več kot 32 milijard evrov. Prednostne naloge Italije so:

razvoj poslovnega okolja, ki spodbuja inovacije,

vzpostavitev visokozmogljive infrastrukture in učinkovito upravljanje naravnih virov,

povečanje števila zaposlenih in izboljšanje kakovosti človeškega kapitala,

izboljšanje javne uprave.

Avstrija ima na razpolago 1,2 milijarde evrov. Glavni izzivi za avstrijsko gospodarstvo so povezani z inovacijami, s trgom dela, področjem socialne vključenosti, izobraževanja, zmanjšanja emisij CO2 in varstva okolja. Prednostne naloge:

podpiranje inovacij, pametne specializacije in spodbudno poslovno okolje za mala in srednje velika podjetja,

izkoriščanje potenciala na trgu dela starejših, žensk in priseljencev,

spodbujanje energetske učinkovitosti ter zmanjšanje emisij CO2,

enakost med moškimi in ženskami pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja,

aktivno in zdravo staranje,

izboljšanje zaposljivosti,

socialne inovacije na področju trga dela, izobraževanja in socialne politike za reševanje družbenih izzivov v regiji.

Hrvaški kot novi članici v EU bo na voljo 8,6 milijarde evrov, in glede na osebne izkušnje lahko povemo, da so njihova podjetja zelo aktivna pri črpanju sredstev. Glavne prednostne naloge bodo vključevale:

krepitev konkurenčnosti gospodarstva,

povečanje udeležbe na trgu dela, zagotavljanje boljše izobrazbe in zmanjšanje revščine glede na regionalne razlike,

ohranjanje zdravega okolja, varstvo naravnih virov in dediščine ter prilagajanje podnebnim spremembam,

izboljšanje javne uprave ter povečanje vključenosti civilne družbe in socialnih partnerjev.

Hrvaška že nekaj časa sodeluje tudi v strategiji EU za podonavsko regijo, kamor se je v letošnjem letu priključila tudi Slovenija.

Poleg Nemčije med najbolj razvite spada tudi Francija, tako da glede na velikost gospodarstva dobijo manj sredstev. V prihodnjih sedmih letih jim bo na razpolago skoraj 16 milijarde evrov. Pri njih se bodo spodbujali projekti v smeri:

povečanja zasebnih naložb v raziskave in inovacije ter znanje,

povečanja poslovnih inovacij ter konkurenčnosti še posebno v malih in srednje velikih podjetjih,

povečanja prenosa znanja s fakultet v podjetja,

razvoja e-gospodarstva, zlasti e-storitev in aplikacij,

spodbujanja podjetništva, lažjega dostopa do finančnih sredstev ter naprednih poslovnih storitev za mala in srednje velika podjetja,

povečanja zaposlenosti z ukrepi prilagodljivosti delavcev,

vlaganja v človeški kapital,

spodbujanja večje energetske učinkovitosti zlasti v industriji, prometu in zgradbah,

povečanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije.

Zaradi zanimivosti trga in konkurence smo se odločili, da poiščemo podatke tudi za Poljsko, saj s svojim vedno večjim gospodarstvom postaja velika konkurentka vsem državam. V naslednjih sedmih letih bodo imeli na voljo kar 77,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Podprti projekti bodo v smeri:

omrežne infrastrukture: promet, energetika in IKT,

vzpostavitve poslovnega okolja za inovacije,

učinkovite rabe virov,

izboljšanja udeležbe na trgu dela s pomočjo izboljšanega zaposlovanja in izobraževanja.

Denar naj sam po sebi ne bo razlog za prijavo projekta. Naj bo pripomoček k dosegu vaših in evropskih ciljev. Nepovratna sredstva so vedno dvorezen meč, a če jih pravilno upravljamo in sredstva porabimo za pravi namen, so nam lahko v pomoč pri hitrejšem razvoju gospodarstva in inovativnosti.

Če želimo narediti korak naprej in okrepiti naše gospodarstvo, se bomo morali začeti bolj povezovati in sodelovati. Predvsem moramo začeti razmišljati v smeri, da partnerstva s tujimi podjetji lahko v poslovanje prinesejo samo pozitivne stvari (dodatne ideje, izvoz), tveganje sicer vedno obstaja, vendar pa vsi vemo, da brez tega ne bomo nikoli izstopili iz trenutnih okvirov.