Predsednik DZ Brglez (SMC) je v izjavi za STA spomnil, kako je z razmerjem moči v mednarodnih odnosih. Ko imamo ravnotežje moči med več akterji, je položaj bolj nestabilen in bolj nepredvidljiv, kot če imamo čisti bipolarizem: jasno opozicijo in koalicijo, je pojasnil.
Ne strinja se sicer z nekaterimi ocenami, da gre v tokratnem sklicu DZ za t.i. razširjeno koalicijo oz. da ima vlada v nekaterih opozicijskih strankah tiho podporo. Zaradi raznorodnosti opozicije je po Brglezovem mnenju tisto, kar je v domeni vlade, lahko bliže interesom, ki jih glede tega področja izraža posamezna opozicijska stranka. Po njegovih ocenah bo tega še več in bo še bolj pisano kot doslej.
Podpora posamezne opozicijske stranke kateremu od vladnih predlogov je odvisna od vprašanja do vprašanja, ugotavlja Brglez. Razlog vidi v tem, da vladajoča SMC združuje elemente tako politično levih kot desnih strank, opozicijske stranke pa so ideološko precej jasneje definirane kot SMC.
Dodal je še, da koalicija usklajuje svoje delovanje tako v vladi kot med strankami v DZ.
Kako se vidi opozicija - SDS, ZL, NSi in ZaAB?
Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec ocenjuje, da je mavrična opozicija posledica tektonskih premikov v slovenski politiki. Po njegovem mnenju se tradicionalne sile potapljajo, pojavile so se nove.
Tako pisana opozicija po njegovem mnenju zaradi razmerij v DZ ni nevarnost, pač pa dodana vrednost. Pri večini opozicijskih strank ne opaža, da bi "tiho" podpirale vlado, "z izjemo ene". Spomnil je sicer, da ima ZaAB sličen program kot SMC, pri čemer pa ne ve, ali gre "za naključno programsko preplajanje ali pa za interesno povezanost".
Mesec je pojasnil, da je ZL konstruktivna. Da so se tako kot koalicija zavzeli denimo za prenehanje mandata Janeza Janše, po Meščevih zagotovilih ne pomeni, da bodo v ZL koalicijo podprli tudi pri drugih projektih.
Do zdaj se je namreč v DZ veliko vrtelo prav okoli Janševega mandata, zato se je mogoče ustvaril vtis o razširjeni koaliciji. Take ocene so že prišle tudi iz SDS, ki pa za STA uradno ni pojasnila svojih pogledov na delo v DZ ob pisanosti opozicije.
Po ocenah vodje poslancev NSi Mateja Tonina so prednosti v heterogeni opoziciji predvsem v tem, da z njene strani lahko prihaja do različnih predlogov, rešitev in načinov delovanja. Slabost heterogene opozicije pa je, da ne predstavlja močnega bloka nasproti vladi, ki bi lahko uresničil svoje predloge, v izjavi za STA ugotavlja Tonin.
V ZaAB so spomnili, da so edina opozicijska stranka, ki se je zavezala k stotim dnem opozicijskega miru. "To ne pomeni, da smo se v tem obdobju odpovedali temeljnim opozicijskim nalogam, kar dokazuje zakonodaja in drugi akti, ki smo jo v tem obdobju pripravili in tudi že vložili v zakonodajni postopek," so pojasnili za STA.
Zavezništvo po njihovih navedbah v DZ ni bilo izvoljeno zato, da bi vladi zgolj nagajali ali pa bili pasivni, saj opozicija, enako kot vladna večina, nosi svoj del odgovornosti pri izvajanju oblasti. "Zato bomo konstruktivni, nimamo zadržkov podpirati vladnih predlogov in tudi ponuditi pomoč, kjer je to smiselno in dobrodošlo. Zlasti glede na dejstvo, da sta si programa naše stranke in SMC v številnih vprašanjih zelo sorodna," so še zapisali.
Za koalicijski SD in DeSUS pomembna konstruktivnost ter odgovornost
Vodja poslancev SD Matjaž Han ocenjuje, da Slovenija že zdavnaj ni več v položaju, ko bi si lahko koalicija ali opozicija privoščili delovanje zgolj na podlagi "standardiziranega delovanja biti za ali proti". To po njegovem mnenju ne pomeni, da se mora opozicija odpovedati vlogi nadzorovanja dela koalicije, temveč, "da mora še bolj kot kadarkoli prej premisliti, ali naj bo zaradi opozicijske vloge vnaprej proti ali pa naj se odloča na podlagi vsebinskega premisleka o posameznem predlogu".
"Koalicija pa se mora izogibati občutku lagodja ob večini, ki bo potrdila vsakršen predlog vnaprej," je v izjavi za STA dodal Han. Spomnil je še, da imajo koalicijske stranke večjo možnost vpliva na uresničitev programskih zavez, a s tem tudi odgovornost, da se "izognejo populizmu in strankarskim špekulacijam, ki si jih lahko opozicija privošči več".
V poslanski skupini DeSUS pa po navedbah vodje skupine Franca Jurše na politične stranke ne gledajo ideološko, temveč programsko, zato razmejitvi med koalicijo in opozicijo ne namenjajo večje pozornosti. Tudi člani DeSUS so različnih ideoloških usmeritev, združujejo se na podlagi programa, je dodal.
"Živimo v časih, ko je še toliko bolj pomembno, da smo konstruktivni, zato zagovarjamo vse predloge v korist državljank in državljanov, ne glede na to, s katere strani so bili predlagani," je za STA zagotovil Jurša. Raznorodnost programov koalicijskih in opozicijskih strank ocenjujejo kot dobrodošlo. To sicer pomeni več usklajevanj, priznava Jurša, a hkrati prinaša tudi več pluralnosti in novih idej.