Kateri so izzivi in priložnosti za razvoj zelenega gospodarstva, katere so dobre prakse povezovanja, ki ustvarja nova in kakovostna delovna mesta, kaj se iz njih lahko naučimo ter kako lahko tudi v Sloveniji skupaj odgovorimo na gospodarske, socialne in okoljske izzive, bodo govorili na 2. nacionalni konferenci Spodbujamo zelena delovna mesta, ki jo organizira Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, v torek, 4. novembra, v Hotelu Lev v Ljubljani. Konferenca poteka v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, dogodek pa organizirajo v okviru projekta Spodbujamo zelena delovna mesta, ki ga izvaja Umanotera. Projekt je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado RS in Evropskim parlamentom.

Ob uvodnih nagovorih Gaje Brecelj iz Umanotere, dr. Anje Kopač Mrak, ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Nataše Goršek Mencin, vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji bo razpravo z udeleženci konference razgrel profesor Luigi Bistagnino, strokovnjak za sistemsko oblikovanje in uresničevalec modre ekonomije, predstojnik magistrskega študija sistemskega oblikovanja s Polotehniške fakultete v Torinu.

Na konferenci bodo v moderiranem delu po skupinah iskali ustrezne korake za preboj zelenih delovnih mest, kar pomeni, da bodo identificirali ključne kompetence in možne prispevke posameznih sektorjev za dosego skupnega cilja, to pa je za celovit razvoj zelenih delovnih mest v Sloveniji. Po raziskavi, ki jo je spomladi predstavila Umanotera, imamo v Sloveniji okoli 50 tisoč prepoznanih zelenih delovnih mest, lahko pa bi jih imeli vsaj četrt milijona.

Umanoterina raziskava se osredotoča na nekaj ključnih področij, kjer ima Slovenija največji potencial za zelena delovna mesta: ekološko kmetijstvo, gozdno-lesno verigo, ravnanje z odpadki, obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, trajnostni turizem ter presečno področje socialnega podjetništva. »Definicijo zelenih delovnih mest smo oblikovali po temeljitem premisleku in v skladu z vizijo, da zelena delovna mesta podpirajo zeleno gospodarstvo. Zato smo kljub temu, da gozdarstvo ne spada v sektor okoljskega blaga in storitev, delovna mesta v slovenskem gozdarstvu in lesni verigi zaradi zakonsko predpisanega trajnostnega gospodarjenja z gozdom uvrstili med zelena delovna mesta. Zelena delovna mesta so po naši opredelitvi torej dostojna delovna mesta v zelenem gospodarstvu in delovna mesta, ki podpirajo prehod v zeleno gospodarstvo tudi v različnih sektorjih, ki niso namenjeni prav varovanju okolja, če za to niso na voljo čistejše alternative,« poudarja dr. Renata Karba z Umanotere.

Potencial za zelena delovna mesta do leta 2020 pa je po mnenju strokovnjakov, ki so sodelovali v raziskavi, skoraj petkratnik trenutnega števila delovnih mest in znaša več kot 250.000 delovnih mest. Pri tem so upoštevana tako ozelenjena obstoječa delovna mesta kot tudi nova zelena delovna mesta. Ekološko kmetijstvo na 2700 slovenskih ekoloških kmetijah na primer trenutno zagotavlja 3100 polnih delovnih mest. Če bi se za preusmeritev na ekološko kmetijstvo odločile vse slovenske kmetije, bi to pomenilo kar 87.000 zelenih oziroma ozelenjenih delovnih mest, če pa samo petina vseh, pa okoli 17.000. Socialna podjetja skupaj z zadrugami, nevladnimi organizacijami, invalidskimi podjetji in centri za socialno delo zaposlujejo 20.000 ljudi. Ob vsestranski podpori bi jih po mnenju Gorana Miloševiča v 10 letih lahko bilo celo 60.000.

Izjemen potencial je tudi turizem, ki zaposluje skupno 100.000 ljudi, certificiranih zelenih delovnih mest pa je samo okoli tisoč. »Vsa turistična podjetja imajo priložnost, da ozelenijo svojo infrastrukturo in turistične produkte. Ne gre torej samo za potencial neposrednih delovnih mest, pač pa tudi posrednih, saj je turizem velik spodbujevalec in integrator trajnostne mobilnosti, ekološke pridelave hrane, učinkovitega ravnanja z vodo in odpadki...« poudarja dr. Karbova in opozarja na že zdaj učinkovita interesna združenja na tem področju. Gozdno-lesna veriga po oceni Borisa Rantaše zaposluje 16.000 ljudi, že vrnitev na raven obsega lesnopredelovalne industrije z začetka devetdesetih let pa bi pomenila 25.000 delovnih mest.

Na področju ravnanja z odpadki je trenutno, kot je ocenila dr. Marinka Vovk, okoli pet tisoč zelenih delovnih mest, pri čemer pa ne gre pričakovati velike rasti novih delovnih mest pri zbiranju in ravnanju z odpadki, pač pa je največji potencial prav njihova snovna predelava. »Če smo še do nedavnega govorili, da je naša edina pomembna surovina les, lahko to zdaj ob visokem odstotku ločeno zbranih odpadkov trdimo tudi za slednje. Zaposli lahko nizko izobraženo delovno silo in tudi strokovnjake. V Sloveniji imamo znanja na tem področju, zato je to zagotovo lahko pomembna gospodarska niša, ki temelji na ekoinovacijah,« je prepričana dr. Karbova.

Pred velikim izzivom je tudi gradbeni sektor in z njim povezane proizvodne in storitvene dejavnosti, saj je energetska sanacija stavb v EU prepoznana kot najpomembnejši ukrep za povečanje energetske učinkovitosti. Vzpostavljanje s tem povezanih delovnih mest je odvisno od višine investicij, pravi Bojan Žnidaršič. Sanacija vsega stavbnega fonda v desetih letih bi ustvarila kar 20.000 zelenih delovnih mest. Do leta 2020 se jih ob načrtovanem vlaganju v obnovljive vire energije obeta še 11.000.

Na konferenci bodo podelili tudi nagrade za najboljša partnerstva v okviru Umanoterinega nagradnega natečaja Partnerstva za zelena delovna mesta: dobre prakse podjetij in lokalnih skupnosti. Na natečaj se je prijavilo 18 partnerstev, izbrali so tri, ki se bodo predstavila na konferenci, najboljše pa bodo nagradili. Partnerstva so prijavili: Idea expertize, Občina Razkrižje, Občina Tolmin, PRO-FIL Jože Lenart s.p, Občina Radlje ob Dravi, Metronik, RRA Mura, Master, Hotel in LTO Cerkno, JP KP Vrhnika, MO Kranj, Terme Snovik, Občina Škofja Loka, Občina Brda, Razvojna zadruga eTRI, Zavod Karo, Ekološka kmetija Rozalija Košir in Droga Kolinska.