Danes ni stvari, ki je ne bi mogli popraviti oziroma polepšati. Sama nisem pristaš te ga, da bi pacienti izpuščali redne stomatološke preglede in ne bi dovolj dobro skrbeli za svoje zobe, a tudi če se to zgodi, ni nič izgubljenega. Je pa res, da mostički ali zobni vsadki niso enaki lastnim zo bem. Tretji nam pač ne zrastejo, vsaj za zdaj še ne.
Kako razvito je estetsko zobozdravstvo v Sloveniji, ali se lahko primerjamo z drugimi državami?Poleg mene se še nekaj zobozdravnikov ukvarja z estetskim zobozdravstvom. Pri nas sicer ni tako zelo razvito kot v Ameriki, vendar je lep nasmeh vse pomembnejši. Do mene na primer pridejo pacienti s sliko iz revije in si želijo take zobe. Vedno bolj so ozaveščeni in trend snežno belih zob vedno bolj prihaja tudi k nam. Ne morem reči, da so v Ameriki materiali in tehnike, torej stomatološki del, veliko pred Evropo, so pa tam bolj razvite teh nične stvari, torej tisto, kar dela tehnik, in ne zobozdravnik, denimo porcelanske prevleke ali zobne luske. Samo časovno so pred nami; bistveno prej so imeli smernice, kaj je estetsko.
V Ameriki morajo biti zobje čim bolj beli, kaj pa pri nas? Se pacienti dostikrat odločijo za beljenje in s kakšnimi sredstvi? Evropska unija je v zvezi s temi uvedla nekatere omejitve.Za Američane morajo biti zobje res popolnoma beli, pri nas pa je veljalo, da mora biti zob zdrav in svetleč, pa vendar malo rumenkast. Res je, da so zdravi zob je malce rumenkasti, vendar v Ameriki že dolgo velja, da so lepi in zdravi samo beli zobje. Za beljenje se uporablja karbamid peroksid, in ne vodikov peroksid, ki je dosti bolj agresiven, a ga mora vsako sredstvo nekaj vsebovati, če se želi zobe posvetliti. Evropska unija je sprejela predpis, da se agresivna belilna sredstva ne smejo uporabljati niti v zobnih ordinacij ah, medtem ko v Ameriki še vedno belijo s 15- ali 20-odstotnim karbamid peroksidom. Pri nas lahko žal uporabljamo lahko le 6-odstotnega. Žal pravim zato, ker je to tako, kot bi si samo enkrat v življenju pobarval lase. Če je beljenje opravljeno pod nadzorom v ordinacijah in tako, kot bi moralo biti, ne bi smelo priti do nikakršnih poškodb sklenine, lahko pride le do kratkotrajne občutljivosti. Po mojem mnenju bi morali prej ukiniti agresivna sredstva za beljenje v prosti prodaji, ki pacientom bolj škodijo, kot koristijo.
Bele oziroma kompozitne zalivke so v zobnih ordinacijah že dolgo standard. Ampak le v zasebnih, ne v tistih, ki delajo s koncesijo. Ve mo, zakaj nam država tlači v zobe amalgamske plombe, zanima pa nas primerjava med obema vrstama v estetskem in zdravstvenem smislu.Amalgam se je uporabljal in se v nekaterih, predvsem koncesijskih ordinacijah še uporablja za zadnje zobe, od petice do osmice, kjer so ugrizne sile najmočnejše. Amalgamskih zalivk v Ameriki že dolgo ne delajo več in če sem prav obveščena, so na Švedskem celo prepovedane. Je pa res, da je kakovostno amalgamsko zalivko lažje narediti kot belo. Pri amalgamu je treba zob skoraj v celoti odpreti in odbrusiti tudi zdravo tkivo, da lahko narediš plombo, ki ostane v zobu. Pri beli zalivki pa se zob odbrusi minimalno, samo tam, kjer je karies. Razlika je v tem, da se amalgam v zobu razširi in zatesni vse špranje, kompozit, ki ga obsevamo z luč ko, pa se skrči, pri čemer nastanejo mikroskopske špranjice ob zobnem tkivu in zalivki. Zaradi tega lahko nastane sekundarni karies, a je bela zalivka, če je pravil no narejena, vsekakor bolj kakovostna kot amalgamska. Da o škodljivih učinkih na zdravje niti ne govorim. Amalgamske zalivke vsebujejo živo srebro, študije pa so dokazale, da se ta nalaga v organizmu. Jaz v življenju nisem naredila niti ene same amalgamske plombe.
Fiksni zobni aparati, ki nam poravnajo zobe in popravijo ugriz, tako imenovane zvezdice, že dolgo niso več novost. Kakšni so trendi na tem področju?Lahko rečem samo – Invisalign, nevidni zobni aparat. Nič nimam proti fiksnim aparatom, ko ima pacient na zobeh zvezdice, bele ali kovinske, ki jih povezuje kovinska žica. V nekaterih primerih jih celo priporočam. Tistim pacientom, ki ga lahko nosijo, pa priporočam nevidni aparat, ki je izredno lahkoten za nošenje, ne moti govora in je priročen tudi za čiščenje, saj se ga preprosto sname in očisti. Preprosto povedano gre za plastičen kalup, narejen po pacientovih zobeh, ki se zatakne za nevidne bele plombice na zadnjih zobeh in je povsem neviden. Pacient sam zamenja aparat na vsakih štirinajst dni, saj simulacija stanja zob na začetku in na koncu postopka ravnanja zob ter med njim pokaže, kako se bodo premikali. To je edini zobni aparat, pri katerem se zobozdravnika obišče, razen izjemoma, samo dvakrat, na začetku in na koncu, že ob prvem obisku pa dobite vse potrebne kalupe. Resnično vrhunsko!
Implantologija, torej nadomestitev izgubljenih zob z vsadki, je tudi pri nas v porastu. Ali implantati že izrivajo klasične zobne proteze?Pacienti so vedno bolj ozaveščeni in vedo, da proteza ni edini možni nadomestek zob. Morda tudi zato, ker so z vidika funkcionalnosti vsadki bistveno bolj pomembni kot v estetskem smislu. Če si pacient ne želi, da se sosednja dva brusita za izdelavo mostička, sena mestu katere ga koli izgubljenega zoba vstavi implantat, ki je kot nova korenina zoba. Lahko gre za en zob, dva ali več ali za brezzobo čeljust, kjer so implantati kot sidro za popolno nesnemljivo protezo. Težko opišem navdušenje pacientov, ki so popolnoma brez zob, ko dobijo fiksne zobe, ki jih v nasprotju s protezo ni treba nenehno snemati in čistiti. Implantologija je res veliko naredila za človeštvo. Problem je le, da traja dlje, da pacienta dokončno oskrbiš, saj implantat potrebuje čas, da se sprime s kostjo. Če ga prehitro obremeni mo, lahko izpade. Vse smernice so take, da bi lahko vstavljene implantate čim prej nadgradili z zobno krono.
Porcelanske luske so zadnje čase priljubljene tudi pri nas.To je stvar, ki jo v svojem stomatološkem centru najraje delam. Ali so preveliki raz miki med zobmi, ali je tesno stanje, ali kakršna koli anomalija, na primer zabarvanost – luske so nekaj najlepšega, kar lahko pacientu dam v svoji ordinaciji. So povsem naravne in minimalno invazivne. Zob je treba le zbrusiti za nekaj mikronov, nato pa se luska hermetično zalepi nanj in ga učvrsti, ker gre pač za porcelan, ki je zelo čvrst. Tako dobimo res popoln, filmski nasmeh.
Kakšna je prihodnost estetskega zobozdravstva? Bo z novimi tehnologi jami izvornih celic moč vzgojiti nove zobe in jih celo natisniti na 3D-tiskalniku ali pa je to zgolj znanstvena fantastika?Vse znanstvene raziskave so umerjene k matičnim celicam. Doslej so najboljše do bivali iz kostnega mozga oziroma krvi ali maščobe, zdaj pa so odkrili, da je tudi v mlečnih zobeh ogromno teh celic, ki jih je možno reproducirati in spremeniti v kaj drugega. Tako daleč, da bi lahko naredili tretje zobe, pa tehnologija žal še ni. Sem pa prepričana, da bomo nekoč, sicer ne vem, kdaj, lahko naredili tudi nove zobe.
Vir: priloga Nika
