Pravi, da nikoli ni bil radikalni desničar, dogovor s stranko pa zdaj opisuje kot pakt s hudičem. »Bil sem potrpežljiv in tiho, ko so ščuvali zoper tujce, češ, tako bomo dobili več članov v deželnem in državnem svetu.« Kar pa se ni uresničilo. Zakaj je sploh simpatiziral s svobodnjaki? »Srbi imamo za seboj težke čase. Če nam nekdo ponudi prijateljstvo, to spoštujemo,« je odvrnil. Predsednik stranke Heinz-Christian Strache se v predvolilnih kampanjah rad predstavlja kot velik ljubitelj Srbov, hodi po balkanskih zabavah, časti slivovko in se slika z glasbeniki. Marković se še dobro spominja njunega prvega srečanja v nekem srbskem lokalu. »Veselil sem se kot majhen otrok, ker je prišel tako velik politik in rekel, rad vas imam.«

Prihodnje leto bo kandidiral za člana dunajskega gospodarskega zbora na listi socialdemokratskega gospodarskega združenja (SWV). V FPÖ Markovićevega prestopa ne obžalujejo, češ da se v stranki itak ni dovolj angažiral, sicer pa je tudi njegovo znanje nemščine pomanjkljivo. »Neumnost,« meni Marković. »Če so po sedmih letih ugotovili, da ne govorim dovolj dobro nemško, to samo pove, da mi nimajo kaj očitati.«