Za mnoge je kuga najhujša bolezen v zgodovini človeštva oziroma bolezen, ki je povzročila največje pandemije v zgodovini. Začenši leta 541, ko naj bi na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju pobila okoli 50 milijonov ljudi. Mnogi trdijo, da je bila pandemija kuge tudi tako imenovana črna smrt, ki je pustošila po Evropi v 14. stoletju. Takrat naj bi jo v Evropo zanesli iz Kitajske, v osmih letih je umrlo, številke so približne, od 75 do 200 milijonov ljudi. Strokovnjaki v zadnjih letih razmišljajo, da morda niti ni šlo za kugo, ampak nekakšno praebolo. Kakorkoli, kuga (glede na dele telesa, ki jih prizadene, poznamo štiri vrste: bubonsko, pljučno, septično in kožno kugo) je udarila še nekajkrat. Leta 1860 je na Kitajskem zaradi nje umrlo 12 milijonov ljudi. V zadnjem času je bolezen, ki jo prenašajo podgane, skoraj izkoreninjena, menda smo sodobni ljudje celo imuni zanjo. Zadnji večji izbruh je bil pred stotimi leti v Mandžuriji, ko je umrlo kakih 60.000 ljudi. Občasno še zaznajo kak primer v podsaharski Afriki.
Težko si je predstavljati, da je španska gripa zahtevala več smrtnih žrtev kot prva svetovna vojna. Za to obliko gripe je zbolela kar tretjina vseh prebivalcev Zemlje, in čeprav so številke hudo neuradne in približne, je za virusom, ki je zelo podoben virusu ptičje gripe, v letih 1918 in 1919 umrlo po svetu med 30 in 100 milijonov ljudi (v sami vojni pa največ 15 milijonov). Mimogrede, bolezen je dobila ime po Španiji, kjer ni bilo vojne in s tem ne cenzure, zato je imela bolezen tam veliko publiciteto.
Bolezen, ki jo je povzročal virus variole, se je pojavila okoli 10.000 let pred našim štetjem in je povzročila številne epidemije. Še v 18. stoletju naj bi v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo 400.000 ljudi, v petdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je po svetu vsako leto okužilo nekaj milijonov ljudi. Po dolgi kampanji cepljenja so leta 1979 objavili, da je bolezen izkoreninjena. Mimogrede, španski osvajalci so bolezen prinesli na območje sedanje Mehike okoli leta 1520. Umrlo je okoli 8 milijonov staroselcev.
Po zadnjih podatkih je leta 2012 za aidsom zbolelo približno 2,3 milijona ljudi, kar je, mimogrede, najmanj po letu 1990. Prav tako leta 2012 je za posledicami aidsa po vsem svetu umrlo okoli 1,6 milijona ljudi. Bolezen, ki so jo odkrili leta 1981 (izhajala naj bi iz podsaharske Afrike) in je sprva zmotno veljala za bolezen homoseksualcev, je od tistih časov zahtevala več kot trideset milijonov življenj. Velja za eno najnevarnejših v zgodovini, tudi oziroma predvsem zato, ker zanjo še ni pravega zdravila.
Nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija mycobacterium leprae, je v današnjih časih uspešno zdravljena, včasih pa je bilo vse skupaj veliko težje. Po nekaterih podatkih naj bi za bolezen vedeli že 4000 let pred našim štetjem, o njej pa je marsikaj zapisano tudi v bibliji. Da bi bolezen zaustavili, so gobavce na različne načine označili ali izolirali – poslali na posebne otoke, dokler niso leta 1873 odkrili povzročitelja. Po podatkih WHO je bilo leta 2013 manj kot 190.000 primerov gobavosti na svetu.
Kolera je bolezen, ki verjetno izhaja z indijske podceline, od koder se je po različnih poteh razširila po svetu. V zadnjih dvesto letih beležijo kar sedem pandemij, ki so zahtevale na desetine milijonov življenj. Tudi Slovenijo je prizadela kar petkrat v 19. stoletju. Zadnja večja epidemija se je razvila po potresu leta 2010 na Haitiju, ko je zbolelo več kot 650.000 ljudi, več kot 8000 jih je bolezni podleglo. Kolera je nalezljiva bolezen, ki se prenaša z onesnaženo vodo in hrano, v Evropi pa velja zaradi higiene, in ne toliko zaradi zdravil, za zelo omejeno.
V zadnjem času se vedno več srečujemo z različnimi strokovnjaki in skupinami, ki cepljenju otrok proti ošpicam očitajo velike pomanjkljivosti in celo škodljivost. Kakorkoli, do leta 1954, ko so izolirali smrtonosni virus in razvili cepivo, je po svetu zaradi te nalezljive bolezni (v zadnjih 150 letih) umrlo kar 200 milijonov otrok. Od tistih časov so se številke drastično zmanjšale. Primer, ki mnogo pove: leta 1980 je v Evropi zaradi ošpic umrlo 851.000 ljudi, letos le še okoli 2500.
Zajedavske praživali, ki povzročajo malarijo na planetu že 100.000 let, so pomemben razvoj začele dosegati v zadnjih 10.000 letih, v času, ko se je razvilo kmetijstvo. Bolezen prenaša komar mrzličar, ki napada tudi primate, netopirje in glodavce, hkrati pa nekateri menijo, da se je najprej razvila pri gorilah. Kakorkoli, bolezen so pred leti zaustavljali z DDT-jem, zdaj priporočajo preventivo. Letno za malarijo še vedno zboli več kot 300 milijonov ljudi, leta 2012 jih je umrlo okoli 620.000, predvsem v Afriki.
Podobno kot malarijo tudi rumeno mrzlico prenašajo komarji. Bolezen naj bi sicer izhajala iz časov kolonizacije Afrike (in je kosila skoraj izključno med priseljenci), potem pa so jo z ladjami prenesli tudi v Južno Ameriko. Sledile so mnoge epidemije. Samo v Južni Ameriki je zaradi rumene mrzlice umrlo okoli 150.000 ljudi, severneje, v Filadelfiji, ji je leta 1793 podleglo 45.000 meščanov. V zadnjih sto letih potovanja v te dele sveta uspešno rešujemo s cepljenjem. Na leto je 200.000 primerov, od tega 30.000 smrtnih.
Virus ebole je ime za skupino virusov ebolavirusi znotraj družine filoviridae, ki je znana po tem, da povzroča hemoragično mrzlico. Bolezen se širi s krvjo ali telesnimi tekočinami živali in kasneje po isti poti z ljudi na ljudi. Po zraku se, pravijo, ne širi. Bolezen je ime dobila po reki Ebola v Demokratični republiki Kongo, kjer se je prvič pojavila leta 1976. Do današnjih dni beležijo kar 26 različnih izbruhov, največ v Kongu. Letos je bolezen dobila veliko večje razsežnosti: v času, ko pišemo, govorijo o več kot 4500 mrtvih.
