Na desni strani ozkega kolovoza v naselju Grčarevec se pogled odpira na Planinsko polje, na levi strani se vzpenja strmo gozdnato pobočje. Med drevesi v oči zbode približno en hektar velika čistina, sredi katere se proti vrhu dviga le osameli bor. »Še lani je ta del pobočja prekrival odrasel, star gozd, v glavnem so tukaj rasle smreke. Številna drevesa so padla v februarskem žledolomu, čez poletje je smreke napadel še lubadar in nastala je ta velika čistina,« pojasnjuje Borut Debevc, vodja krajevne enote Logatec, ene izmed osmih krajevnih enot, ki sestavljajo ljubljansko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije. Samo na območju Logatca je zaradi februarskega žleda v enem tednu padlo toliko dreves, kot jih tam sicer posekajo v dobrih petih letih.
»Če bi čakali, da se gozd začne obnavljati sam, bi morali počakati morda tudi deset let, da bi videli, če se je kaj zasadilo po naravni poti,« nadaljuje Debevc. »Zato smo se odločili, da na tej čistini zasadimo sadike bukev, saj je za to območje naraven mešani gozd, in tako ponovno vzpostavimo ravnovesje med iglavci in listavci, ki ga prej zaradi številnosti smrek ni bilo.«
Zasadili petsto mladih bukev
Pri pogozdovanju so se gozdarjem včeraj pridružili še taborniki in v sklopu akcije Obnovimo slovenske gozdove so s skupnimi močmi na čistini zasadili približno petsto mladih bukev, ki so jih kupili z delom denarja, zbranega z donacijami. Dvanajst parov taborniških rok je tako pod budnim očesom izkušenih gozdarjev preverilo, kako naporno je sajenje, koliko prostovoljcev bodo potrebovali za določeno število sadik in kako dolgo bo sajenje trajalo. »Današnje izkušnje nam bodo prišle prav pri nadaljnji pripravi na našo vseslovensko prostovoljsko akcijo pogozdovanja, ki bo na več koncih potekala 15. novembra,« je bil z delom zadovoljen tajnik pri Zvezi tabornikov Slovenije Andrej Lozar. »Strmina je precejšnja, tla so zaraščena, zato je treba biti previden. A delo ni zahtevno in vsak lahko pomaga po svojih močeh,« je strnil prve ugotovitve s terena.
Tudi mlade Pie Plevnik, ki je počitniško brezdelje na včerajšnje sončno dopoldne zamenjala za pogozdovanje, hriboviti teren ni motil. »S krampom je treba skopati manjšo luknjo, vanjo posaditi sadiko, jo zasuti z zemljo in dobro potlačiti. Preverimo, če je mlado drevo dobro posajeno, nato pa ob njej zapičimo količek, da jo bomo kasneje, ko se bo okoli razrasel plevel, lahko našli in očistili podrastje,« je postopek sajenja hitela razlagati tabornica. »Delo je prijetno, z nami sodeluje tudi lepo vreme,« sta bila ob zasaditvi svoje petdesete sadike zadovoljna Frane Merela in Ivo Štajger, ki sta se na pogozdovanje pripeljala iz prestolnice. »Tudi v Ljubljani se bova udeležila akcije. Gozdu je treba pomagati, da se začne obnavljati, saj je dela še precej,« sta zagotovila.
Akcija na sedemnajstih lokacijah
Zato bodo 15. novembra taborniki in gozdarji ob pomoči prostovoljcev na sedemnajstih lokacijah zasadili približno 26.000 sadik dreves. »Prostovoljcem, ki bi nam pri jesenskem pogozdovanju želeli pomagati, priporočamo, da se za sajenje na želeni lokaciji pravočasno prijavijo na naši spletni strani, saj je število prostih mest omejeno,« k sodelovanju vabi Lozar. Najbolj obsežna akcija bo potekala na Postojnskem, kjer nameravajo zasaditi približno 6000 sadik in upajo, da se bo povabilu odzvalo vsaj sto prostovoljcev, medtem ko bodo pri pomlajevanju ljubljanskih gozdov na pomoč priskočili tudi novinarji časopisa Dnevnik in ob pomoči bralcev okoli 1200 mladih dreves posadili v Mostecu.
»Spomladi bomo akcijo ponovili, če bomo zbrali dovolj sredstev, pa bomo sajenje nadaljevali tudi prihodnjo jesen,« dodaja Lozar in ob tem pozdravlja tesno sodelovanje z gozdarji: »V gozdovih bo zaradi velikega števila mladih sadik v prihodnjih petih letih še veliko dela in z veseljem bomo na pomoč pri skrbi za gozdove znova priskočili tudi taborniki.«
