Kombinacija kondenzacijske tehnologije plinskega ogrevanja in sončne energije je rešitev, ki je posebno prijazna do okolja.
Priprava tople sanitarne vode
Priprava tople sanitarne vode je najbolj razširjena oblika izkoriščanja sončne energije. Namestitev takega sistema je preprosta in stroškovno ugodna. Sprejemnike sončne energije lahko namestimo v večstanovanjskih stavbah in družinskih hišah. V poletnih mesecih je mogoče s sončno energijo zadostiti potrebam po topli sanitarni vodi skoraj v celoti. Gospodinjstvo s štirimi osebami, ki dnevno porabi povprečno 50 litrov tople sanitarne vode na osebo, lahko prihrani do 60 odstotkov energije, potrebne za pripravo tople sanitarne vode.
Dodatno ogrevanje prostorov
Pri sistemih za dodatno ogrevanje prostorov s sončno energijo je treba natančno preveriti, ali sta dejanska lokalna osončenost in toplotni razdelilni sistem v stavbi ustrezna za to tehnologijo ogrevanja. Upoštevati je treba, da se približno 75 odstotkov celotne sončne energije proizvede v poletnih mesecih. Pozimi, ko ogrevalne naprave delujejo s polno močjo, sončna energija ne more izpolniti celotne potrebe po toploti. Prav tako danes še nimamo učinkovitih možnostmi za trajno akumuliranje pridobljene energije.
Kljub temu je dodatno ogrevanje prostorov s sončno energijo ob ustreznih pogojih primerno za novogradnje, kakovostno izolirane stavbe in stavbe s površinskim ogrevanjem (npr. talno gretje). Kot navaja nemško industrijsko združenje za hišne, energetske in okoljske tehnologije (BDH), lahko sončna energija v sodobnih stavbah prispeva od 10- do 30-odstotni delež pri pokrivanju vseh energijskih potreb za ogrevanje, v nizkoenergijskih hišah pa celo do 40-odstotni delež.
Načrtovanje ogrevanja z zemeljskim plinom in sončno energijo
Pri posodobitvi ogrevalnega sistema s sprejemniki sončne energije upoštevajte strokovne smernice za pravilno namestitev in uporabo. Za največji energijski izkoristek so pomembni naklon in osenčenost ter dimenzije sprejemnikov glede na velikost objekta in namen uporabe solarnega sistema. Sprejemnike sončne energije lahko vgradite na streho ali vanjo. Pomembno je, da lahko sneg prosto zdrsne z njihove površine.
Usmerjenost in naklon strehe: Usmerjenost strehe lahko od idealne južne smeri odstopa do 30 stopinj. Položnejša je streha, večji je lahko odmik od smeri. Sprejemnike sončne energije lahko vgradimo na ali v strehe, ki imajo med 25- in 45-stopinjski naklon. Pri ravnih strehah je treba sprejemnike namestiti na ustrezno nosilno ogrodje.
Nosilnost materialov: Vsi uporabljeni gradbeni elementi morajo biti statično preverjeni.
Osenčenost: Osenčenost sprejemnikov sončne energije je treba preprečiti v največji možni meri.
Vgradnja na streho ali vanjo: Prostor za namestitev mora določiti strokovnjak glede na vpliv senčenja sosednjih stavb in drugih objektov v bližini.
Nameščanje sprejemnikov na ogrodje: Pri namestitvi je treba določiti razmik med vzporednimi polji sprejemnikov, ki se povečuje z naklonom namestitve sprejemnikov.
Vrste sprejemnikov sončne energije
Vakuumski sprejemniki: imajo večji izkoristek in so dražji, zavzamejo več prostora (večji razmik med cevmi zaradi osenčenosti).
Ploščati sprejemniki: imajo manjši izkoristek kot vakuumski in so cenejši.
Pri sodobnih izvedbah se razlika v izkoristku med vakuumskimi in ploščatimi sprejemniki zmanjšuje.
Prostornina hranilnika tople sanitarne vode in sprejemnikov sončne energije je odvisna od namena uporabe solarnega sistema (priprava tople sanitarne vode ali dodatno ogrevanje prostorov s sončno energijo) ter števila stanovalcev v hiši in njihovih navad pri porabi toplotne energije.
Solarna priprava tople sanitarne vode
Načrtovanje skupne površine: ploščati sprejemniki sončne energije: 1,5 m2/osebo; vakuumski sprejemniki sončne energije: 1 m2 površine/osebo.
Primer gospodinjstva s štirimi osebami: ploščati sprejemniki sončne energije: 6 m2; vakuumski sprejemniki sončne energije: 4 m2; 300-litrski hranilnik tople sanitarne vode.
Dodatno ogrevanje prostorov s sončno energijo
Dodatno ogrevanje prostorov s sončno energijo lahko optimalno izkoristite s talnim ogrevanjem v hiši, saj to deluje z nižjimi temperaturami grelne vode, zato je učinkovitost solarnega ogrevalnega sistema višja, kot če stavbo ogrevate z radiatorji. Za natančno določitev površine sprejemnikov sončne energije predvsem pa izvedbo in velikost hranilnika toplote potrebujete oceno strokovnjaka.
Pravila pri načrtovanju skupne površine: ploščati sprejemniki sončne energije: 3–4 m2/osebo; vakuumski sprejemniki sončne energije: 2 do 3 m2/osebo ali 0,5 m2 sprejemnika za ogrevanje 1 m2 stavbe; hranilnik od 100 do 200 litrov za 1 m2 sprejemnikov.
Pomen dobre toplotne izolacije: Tudi manjši sistemi lahko prispevajo velik delež ogrevanja s sončno energijo, če ima stavba kakovostno toplotno izolacijo.
Priprava tople sanitarne vode in dodatno ogrevanje prostorov s sončno energijo
Primer stanovanjske hiše z bivalno površino 150 m2 ogrevane površine in štirimi stanovalci.
Površina sprejemnikov: ploščati sprejemniki sončne energije: 14 m2; vakuumski sprejemniki sončne energije: 10 m2.
Dosežen prihranek energije je odvisen od rabe toplote v stavbi. Po informacijah združenja BDH (nemško industrijsko združenje za hišne, energetske in okoljske tehnologije) je v nizkoenergijskih hišah z dodatnim ogrevanjem prostorov s sončno energijo, vključno s pripravo tople sanitarne vode, mogoče prihraniti do 40 odstotkov toplote.
Namestitev napeljave solarnega sistema
Krajša je povezava med sprejemniki sončne energije in hranilnikom tople sanitarne vode, manjše so toplotne izgube. Vsi cevovodi in elementi morajo biti izolirani. Za čim večji izkoristek prostora je priporočljivo, da vgradite ogrevalni kotel na zemeljski plin s povezanim solarnim hranilnikom tople sanitarne vode v mansardi. Tako se skrajšajo povezovalni cevovodi solarnega sistema, poleg tega je preprostejša tudi izvedba odvoda dimnih plinov na prosto skozi streho. S tem lahko prihranite izdatke za izgradnjo dimnika oziroma ob sanaciji uporabite obstoječi dimnik kot oskrbovalni jašek.
Če sprejemnike sončne energije namestite na streho, hranilnik tople sanitarne vode in kotel za centralno ogrevanje (npr. plinski kondenzacijski grelnik) pa v klet, morate za prenos toplote te sklope povezati med seboj s solarnim tokokrogom. Napeljavo je mogoče izvesti skozi oskrbovalne jaške ali dimnik, ki se ne uporablja za odvod dimnih plinov.
Izbira dodatnega ogrevanja
S solarnim ogrevalnim sistemom lahko glede na povprečno osončenost pridobimo največ 75 odstotkov toplote za pripravo tople sanitarne vode. Zato potrebujemo dodatno, okolju prijazno dogrevanje s plinskim kondenzacijskim kotlom. Če imate vprašanja glede načrtovanja in izvedbe ogrevalnega sistema s sprejemniki sončne energije, se obrnite na strokovnjaka za solarne sisteme ogrevanja. Za nakup sprejemnikov sončne energije so na voljo finančne spodbude Eko sklada.
Vir: www.zemeljski-plin.si
