Sebastien Ogier in njegov sovoznik Julien Ingrasia sta s sedmo zmago v letošnji sezoni le še potrdila Volkswagnovo premoč in si eno preizkušnjo pred koncem zagotovila drugi zaporedni naslov prvaka. Letošnja sezona ni bila lahka, a je bil Ogier kos vsem napadom, predvsem ekipnega tovariša Jari-Mattija Latvale. Pred relijem v Španiji je bilo jasno: osvojiti je moral le eno točko več kot Latvala in naslov je bil njegov.
»Presrečen sem bil, ko sem pripeljal v cilj, to je bil reli, poln emocij, a tudi zelo naporen. A uspelo nama je obdržati dovolj samokontrole, da sva naredila vse prav. Sezona res ni bila lahka, tekmeci so bili zelo motivirani, da bi me zrnili s prvega mesta, a se nisva predala. Letos sem naredil nekaj napak, a tiste relije, ki sem jih zares začutil, sem dobil. Volkswagnu se moram zahvaliti za odličen dirkalnik, Julienu pa za varno navigiranje skozi ovinke,« je po prihodu v cilj, ko je bilo jasno, da je obranil naslov prvaka, povedal Sebastien Ogier. In res ni bilo lahko, na marsikateri preizkušnji je šlo med njim in Latvalo za sekunde.
A njegova zgodba, ki trenutno dosega svojo zlato obdobje, se je začela precej drugače. Ni veliko manjkalo, pa ga reli šport ne bi videl in bi postal smučar. »Mnogi me sprašujejo, kdo je imel name največji vpliv, toda v družini nimamo motošportnih zanesenjakov, le stric je bil motokrosist. Res pa je, da sem že od mladih nog požiral vse, kar je bilo v zvezi z dirkami. Moj oče je bil velik navijač Ayrtona Senne, zato sem tudi sam spremljal formulo 1. Ko sem imel vsega osem let, mi je oče kupil gokart. Da sem lahko neovirano dirkal, je oče zaprl cesto skozi našo vas,« pojasnjuje reli voznik, ki je leta 2010 dobil za moštvenega tovariša prav voznika formule 1 Kimija Raikkonena, s katerim pa je brez kančka strahospoštovanja hitro opravil.
A ni bil Raikkonen tisti, na katerem se je kalil. Povsem logično je namreč, da želi nadobudni dirkač premagati tistega, ki je najboljši. Dolga leta je bil to njegov soimenjak Sebastien Loeb. Ni trajalo dolgo, da je vrgel rokavico v obraz tistemu, ki je osvojil vse, kar se je dalo osvojiti. Zato sta se, še ko sta bila ekipna tovariša, gledala kot pes in mačka. To je Ogierja očitno le še spodbujalo, mu dajalo novih moči in energije. Predvsem pa ga je sililo v to, da se je presneto hitro učil.
Nekaj mu je pri tem pomagalo tudi dejstvo, da je leta 1983 na svet prijokal v mestecu Gap v francoskih Alpah, kjer je reli tudi doma. Zato ne preseneča, da je že od mladih nog vajen vrtenja volana na ozkih cestah nad globokimi prepadi. Ravno to sodoben reli voznik potrebuje, če želi biti hiter. In kakšen malce premaknjen kolešček v glavi, bi dodali drugi. Ravno zaradi rivalstva z Loebom je moral leta 2011, ko ga je premagal na asfaltnem reliju v Nemčiji, kar je bila takrat več kot senzacija, precej togotno in užaljeno pospraviti kovčke in se preseliti k nemški konkurenci, Volkswagnu – v ekipi so namreč še vedno stavili le na svojega uveljavljenega boga Loeba. S tem si je na široko odprl vrata v svet najboljših.
Prvi koraki niso bili lahki, volkswagen polo še ni bil nared. Bil je bolj kot ne projekt na papirju, a Ogier je začutil, da je to njegova prava priložnost, zato jo je zgrabil z obema rokama. Trdo je delal, dirkal s škodo fabio in vzporedno razvijal novega pola, za zabavo pa celo kot četrti Francoz zmagal na dirki prvakov. Sadove tega dela zdaj pobira že dve sezoni. Prvo znamenje, da ni stopil v prevelike čevlje, je bilo v njegovi prvi sezoni v volkswagnu polu, ko je zmagal na reliju na Švedskem. S tem je postal drugi neskandinavski reli dirkač, ki mu je uspelo zmagati na severu Evrope. Od takrat mu je šlo le še navzgor. Posebno po tistem, ko je Loeb obesil reli na klin in se preusmeril v krožne dirke.
A ne glede na letošnjo konkurenco Ogier priznava, da se je moral v prvi vrsti bojevati sam s seboj. »Sredi sezone sem imel nekaj manj posrečenih dirk. Namesto da bi se osredotočil na vožnjo in priprave, sem se bolj ukvarjal s tem, kako bo v prihodnje s tem športom. In takoj je nekaj točk splavalo po vodi. A ko sem se zbral, sem spet lahko vozil sproščeno in hitro. To je še en dokaz, da si v današnjem času lahko prvak le, če se res stoodstotno posvetiš vsaki preizkušnji, vsakemu ovinku,« je povedal novi prvak. Vsaj nekaj časa verjetno ne bo več mislil na to, kako bo z relijem v prihodnje, kajti to so skrbi, ki ležijo na plečih drugih mož. Nekaj besede pri tem bo verjetno vseeno imel tudi Sebastien.