Libeliško podjetje Aviofun je Aerodrom Maribor lani odkupilo iz stečajne mase Preventa Globala, direktor in lastnik Damijan Cehner pa je od takrat neuspešno iskal strateškega vlagatelja, ki bi mu pomagal oživiti drugo državno letališče.
Tujce so zanimale zgolj nepremičnine
»Vsi, ki so pokazali zanimanje, so se potem izkazali za neresne,« je bil nad potekom pogajanj razočaran Cehner. »Zanimala so jih izključno zemljišča, za katera bi potem zaračunavali najemnino, razvoj letališke dejavnosti pa bi povsem zastal. Nekateri so celo pritiskali na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), da bi unovčila hipoteke na naših zemljiščih in bi jih potem prodala njim.«
Zdaj je zadovoljen, ker je vlagatelja našel v Sloveniji: »Kar je dobro, saj bo podjetje ostalo v domačih rokah.« Z upravo Delavske hranilnice se je takoj ujel, trdi Cehner, o sodelovanju potem ni bilo več dvoma. V Aerodromu Maribor bo ostal vpet kot manjšinski lastnik, kakšno vlogo bo prevzel v tej poslovni zgodbi, pa naj bi bilo znano po skupščini družbenikov, na kateri bodo zastavili prihodnjo strategijo.
Poslovni odnos s Cehnerjem so vzpostavili pred približno dvema mesecema, je razkril predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne: »Odločitev o dokapitalizaciji smo sprejeli zaradi ocene, da je to dobra naložba, ki bo najboljši dokaz, da je bila prodaja letališča Brnik tujcu napaka. V Sloveniji se pač zmeraj ceni samo tuje, vsi iščejo Kitajce, Ruse, namesto da bi se naslonili na lastne finančne vire.«
Najprej so se lotili težav zaradi terjatev slabe banke, ki izvirajo iz kreditnega odnosa Preventa Globala z Novo KBM. »Ko smo letališče iztrgali iz krempljev DUTB, smo naredili naslednji korak, da ustvarimo novo slovensko zgodbo o uspehu,« pravi Stegne. »Bomo aktiven lastnik. Strokovno bomo okrepili kader, saj pričakujemo uspešno poslovanje, zato da se nam nekoč povrne vloženi denar.«
Pridobili močnega partnerja
Dejstvo, da je hranilnica z dobrim milijonom evrov dokapitalizirala Aerodrom Maribor, je razveselilo tudi direktorja. »Pridobili smo kapitalsko močnega partnerja, ki smo si ga vedno želeli, toliko bolje pri tem pa je, da je podjetje ostalo v slovenski lasti in da ima vse možnosti razvoja kot slovensko letališče,« pravi Marko Gros.
Zdaj bo upravljavec državne letališke infrastrukture laže izpolnil načrte, ki napovedujejo približno 20-odstotno letno rast. Ustvariti jo hočejo s povečanjem potniškega in tovornega prometa. Dosedanje poslovanje letališča je bilo v primerjavi z bližnjimi konkurenti skromno. Lani so dosegli 620.000 evrov prihodkov od prodaje, do septembra letos je bil izkupiček 17-odstotkov višji kot v enakem lanskem obdobju.
