Stari maček se ne da. Že res, da bo Georg Gedl prihodnjo pomlad praznoval 70. rojstni dan, toda v njem je še vedno energija mladeniča. Čeprav je uradno v pokoju, ustvarja naprej. Risanje in oblikovanje avtomobilov je njegova strast od malih nog in enako bo, dokler ne bo šel na oni svet. Zadnji njegov otrok je adria twin 600 GiT, ki je nekaj posebnega zaradi številnih dejavnikov, toda najbolj zaradi zunanje podobe. In ta je nastala v Gedlovi glavi.

O Gedlovem mojstrstvu pove vse to, da je bil nekoč oblikovalec pri Audiju in BMW. Njegove skice so bile objavljene v mnogih priznanih avtomobilskih revijah v Evropi. Tako je tudi danes, ko Gedl riše za slovenskega proizvajalca počitniških vozil Adrio Mobil. Resda gre za posebno panogo v avtomobilski industriji, kjer drzne poteze pri kupcih niso najbolje sprejete, a tudi pri Adrii imajo razvojniki obilo naprednih idej, ki jih želijo predstaviti javnosti. Tokrat so jih že drugič, s čimer je nastala nova generacija posebnega počitniškega kombija, ki ima oznako – GiT. Prva je bila predstavljena decembra 2008.

Kupec tudi kmet

V čem je GiT tako drugačen od konkurence? Že na prvi pogled je jasno, da zaradi zunanjega in notranjega videza. Hkrati je marsikaj narejeno z boljšimi materiali, več je tudi zabavne elektronike, ki povečuje udobje potnikov. Cena je temu primerna, izhodišče novega GiT je pri 52.000 evrih, prvi prodani model z vso opremo pa je stal 81.000 evrov. Posel je bil sklenjen avgusta na sejmu v Düsseldorfu. A pri GiT ne gre samo za najprestižnejši model Adrie. V njem je namreč kup rešitev, ki jih bo slovensko podjetje sčasoma uporabilo v serijski proizvodnji. Enak vzorec, kot velja za konceptna vozila pri osebnih avtomobilih.

Adria z različico GiT izboljšuje zgolj kombije, ne pa tudi počitniških prikolic in avtodomov. Prvi razlog je, da je kombi po uporabnosti še najbliže avtomobilom, kjer so takšne predelave stalnica, drugi pa, da lahko voznik počitniškega kombija doseže vse ceste na zemljevidu, tudi mestna središča. »Na leto naredimo do trideset takšnih kombijev. Naročeni so bili že v skoraj vseh državah, od Poljske do Italije, Nemčije, Anglije, Japonske…« razlaga Georg Gedl. »Kupci GiT niso tipični kamperji. Imajo višjo izobrazbo, a vmes je tudi kakšen kmet. Pred leti ga je na sejmu v Düsseldorfu kupil kmet, ki je bil čisto upognjen od fizičnega dela, zraven pa je imel okroglo ženo z rdečimi lički. Zakaj je kupil takšen kombi? Ker mu je bilo všeč, da je notri toliko televizijskih ekranov. Televizijske ekrane je namreč imel doma tudi v hlevu pri kravah. Ne moreš verjeti, iz kakšnih razlogov ljudje kupujejo takšne kombije. Prvič ga je videl, šel okoli, nato pa ga je kupil zaradi televizijskih ekranov,« Gedl kar pade v pripovedovanje zgodbe. »Poznam tudi primer, ko je GiT kupil neki arhitekt. Vsak primerek ima v notranjosti tudi mojo skico ferrarija. Arhitekt je vprašal, ali je ta risba notri samo zaradi sejma, a ko je izvedel, da gre za del serijske opreme, ga je vzel. Vidite, odločajo malenkosti.«

Brez pritiska kot pri serijski proizvodnji

Gedl pri projektu GiT ni sam. Zraven sta bila predvsem še Tomislav Barbarić in Uroš Dvornik. »Najboljše je, da pri GiT nisi obremenjen s serijo, ali bo uspelo ali ne. Imaš dovolj časa za razmislek in bolj proste roke pri izbiri materialov. Včasih brcneš v temo, a ni problema. Pri serijski proizvodnji mora vse delovati, zato si včasih manj upaš, saj nočeš preveč tvegati s povsem novimi rešitvami,« pravi Uroš Dvornik, ki je pri Adrii vodja novih projektov. »Skozi leta smo ugotovili, kaj lahko naredimo bolje. Televizijski sprejemnik zadaj je sedaj narejen veliko lepše kot v prvi generaciji, televizorja v kuhinji pa ni več. Ugotovili smo, da lahko naredimo električna vrata in komarnik, televizor pa je zdaj zložljiv na sredini dnevnega prostora. Vgradili smo tudi ambientalne luči, ki so v novem kombiju boljše. Vzeli smo si več časa. Poskušamo in se igramo. Ni nobenega pritiska kot pri serijski proizvodnji,« je svoje dodal Tomislav Barbarić, odgovorni programski vodja pri kombijih.

Čeprav gre za individualen produkt, so določene omejitve. Možni barvi sta samo dve (črna in oranžna), poslikav pa je pet (podoba Berlina, porscheja ali ferrarija, motokrosist, motorist in abstraktni motiv). »Izdelek mora biti serijsko obvladljiv. Še vedno moramo poskrbeti, da ima kupec zagotovljene rezervne dele. Smo pa že v osnovi precej drzni, da se razlikujemo in da je kupec v svojem kombiju opažen,« pravi Tomislav Barbarić. »Dizajner mora poznati proizvodnjo. Lahko narediš vrhunsko grafiko, a če morajo zato povečati stroške in zaposliti dva nova delavca, da bosta grafiko nalepila na kombi, potem to ni več dober dizajn, ampak strel mimo tarče,« omejitve pri oblikovanju razkrije Gedl. »Napaka novih oblikovalcev je, da ne gredo v proizvodnjo, zato sploh ne vedo, kaj je izvedljivo in kaj ne. Poznati moraš tudi dobavitelja, da sploh veš, kaj je možno dobiti. Dizajn ni samo videz, ampak še funkcionalnost, ergonomija in tudi cena.«