Nekdanji delavci mokronoškega Toma, tovarne opreme, ki je zaradi nerazumnih potez uprave pred slabimi štirimi leti končal v stečaju, pravijo, da je bila odločitev o ustanovitvi novega podjetja M-Tom le dva meseca kasneje pravilna. »Začetki so bili težki, tukaj smo bili v kapah in rokavicah. Mislim, da je bila to najdaljša in najbolj mrzla zima,« se spominja Igor Zupet. Čez noč so ostali tudi brez strojev, imeli niso ničesar. »Gradili smo in vztrajali. Ves čas sem verjel, da bomo uspeli,« pravi.

Osredotočili so se na potrebe kupcev

V M-Tomu, kjer je bilo še pred dvema letoma 11 zaposlenih, je danes 14 delavcev. Trije so za zdaj zaposleni za določen čas, enemu bodo decembra pogodbo podaljšali za nedoločen čas. Da bi iskali načine, kako se temu izogniti, ne pride v poštev, pripoveduje direktor Damjan Burger: »Ko sam izkusiš toliko slabega, tega nikoli ne boš privoščil nikomur.«

Visokega dobička poslovanje sicer še ne prinaša, letno izdelajo okrog 400 sedežnih garnitur – vse po naročilu končnih kupcev –, kar je dovolj za preživetje. Poslovnih partnerjev niso uspeli pridobiti, saj so utečene partnerske vezi premočne, pojasnjuje Burger, zato se zdaj posvečajo izključno individualnim strankam. »Prilagajamo se njihovim potrebam. Saloni drugih ponudnikov so lepše urejeni, a nam kupci pogledajo čez prste, ker imamo bolj oseben pristop.« M-Tom namreč posluje v prostorih nekdaj razkošne tovarne, kjer je bilo okrog sto zaposlenih, vlaganje v urejanje stavbe pa ne bi bilo smiselno, saj imajo sklenjeno najemno pogodbo. Kakšnega od kupcev zato lahko preseneti neobičajen razstavni prostor, v katerem je tudi direktorjeva pisalna miza, vse skupaj se povezuje s prostori, kjer pridno snujejo in izdelujejo nove sedežne garniture.

Vojne še niso dobili, a ostajajo optimisti

»Vsak mesec je nova bitka, vojne še nismo dobili. Dobili jo bomo, ko bomo imeli tudi lastne prostore,« napoveduje direktor. Danes so podnajemniki Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabe banke, na katero so bili prostori nekdanjega podjetja preneseni, potem ko večkratna dražba ni uspela in se je stečajna upraviteljica Darja Erceg odločila Tom v stečaju predati banki upnici. »Najemnina se je povišala, pogovarjali smo se o nakupu, a je predlagani znesek za nas ne nesprejemljiv, ampak nedosegljiv,« pravi Burger. Vse terjatve nekdanjih delavcev Toma sicer še niso bile poplačane, Ercegova pa pravi, da bodo nekaj denarja vendarle dobili, preden bo stečaj zaključen, kar naj bi se zgodilo februarja.

A v Mokronogu ostajajo optimisti. Blagovna znamka se je uveljavila, tudi zato, ker so po stečaju v novem podjetju M-Tom izdelali vse sedežne garniture, za katere so kupci že nakazali avanse, je prepričan Burger. »Ljudje so pisali zahvalna pisma,« se spominja in poudarja, da so danes finančno dovolj močni, da avansov nimajo, pač pa kupci plačujejo ob dobavi. »Če tega ne bomo mogli zagotoviti, potem je bolje, da ne delamo,« dodaja. Ob tem v mokronoškem podjetju ostajajo zvesti začetnim načelom: vsi delajo vse in vsi za enako plačo. »Verjamemo, da z lastnim delom lahko daleč pridemo. Do kod, bo pokazal čas, vsekakor pa bomo sledili ciljem osamosvojitve, da bomo imeli nekoč lastne prostore. Kdaj in na kakšen način v tej negotovi situaciji težko rečemo, saj je trenutno finančno stanje še vedno iz rok v usta,« sklene Burger.