Nova hokejska sezona traja že več kot mesec dni, dogajanje na slovenskih ledenih ploskvah pa je v nasprotju s primerljivimi hokejskimi deželami nadvse skromno. Zanimanja javnosti za klubsko dogajanje je še manj kot v zadnjih letih, kar le pritrjuje napovedim o največji hokejski krizi v zadnjih dvajsetih letih, ki jo čutijo vsi klubi po državi.
Medtem ko Ljubljana z Olimpijo komajda drži stik s profesionalnim okoljem v EBEL, so na Jesenicah kljub novemu projektu še vedno daleč od stare slave. Realnost Maribora kot tretjega hokejskega centra pri nas je takšna, da gredo igralci raje na nogometni izlet v London, kot da bi nastopili v državnem hokejskem prvenstvu. Zaloška Slavija je v zadnjih dveh letih izgubila kar šestnajst hokejistov, ki na ledu niso videli prave perspektive, zato so se raje odločili za športno upokojitev. Ostanejo le še klubi iz Kranja, Celja in z Bleda, ki pa tako kot lani ne zmorejo resnega odpora avstrijskim moštvom v drugorazredni ligi INL. Še kdo dvomi, da bo čez nekaj let zaradi porazne klubske scene tudi reprezentanca obstala na obrobju svetovnega hokejskega zemljevida?
Slovenija ima danes v močnih tujih ligah še vedno dovolj kakovostnih legionarjev, a najverjetneje je to zadnja uspešna generacija pred neizbežno prihajajočo praznino. Vrzel bo nastala kot posledica neurejenih razmer v domačem okolju, saj bo tujina le še redkim odprla vrata. Pravzaprav je odhodov že zdaj zelo malo, saj so jeseniški hokejisti po izgubi statusa v EBEL postali povsem nezanimivi za tuji trg, Olimpija pa čez mejo zaradi nesistemskega ukvarjanja s talenti že po tradiciji pošlje le peščico. Slovenski hokej doživlja krizo vodenja, potem ko so se številni pomembni funkcionarji kljub opozorilom prepozno zavedeli, v kakšno brezno drvijo. Razumljivo je, da imajo le redki toliko volje, da bi bili pripravljeni ugrizniti v tako kislo jabolko. Anže Pogačar z Jesenic je pravzaprav edini, ki je onega avgustovskega večera prevzel odgovornost za obuditev hokeja v Zgornjesavski dolini in se predstavil kot nov obraz. Obljubljal je drugačen pristop, a so ga že na začetku omrežili znani priskledniki in ga zaradi lastnih interesov intenzivno nagovarjali k neudeležbi na tradicionalni poletni ligi na Bledu. Po tem dogodku je vendarle postal pozornejši na zunanje dejavnike in se izkazal z več odločnosti.
Pogačar je največjo zmago dosegel pred kratkim, ko je po polletnih pregovarjanjih vendarle prepričal Slovensko industrijo jekla, da je skupaj z Acronijem pristopila k novi hokejski zgodbi na Jesenicah. Pogačar je glavnemu sponzorju zagotovil prostor v imenu društva (zdaj se imenuje HDD SIJ Acroni Jesenice), pri predvidenem letnem proračunu v višini četrt milijona evrov pa bo skupina SIJ prispevala tretjinski delež. Zdaj je naposled izpolnjen prvi pogoj, da bi se Jesenice lahko začele vsaj spogledovati z vnovičnim vstopom v EBEL, čeprav je uspešna realizacija tega projekta še zelo oddaljena. Veliko bo odvisno tudi od finančnih okvirov skupine SIJ, ki bo okoli novega leta pripravila načrt, koliko sredstev bo leta 2015 namenila jeseniškemu hokeju. Povrhu pa ni nepomembno, kako se bodo železarji odrezali v tej sezoni lige INL. Za zdaj visoko premagujejo slovenske ekipe, a izgubljajo z avstrijskimi, kar je glede na igralski kader slabše od pričakovanj. Veliko odgovornost nosi tudi trener Gorazd Rekelj, ki mu očitajo, da je premalo odločen. Mimogrede, Rekelj ima sklenjeno pogodbo s športnim ministrstvom za funkcijo trenerja v okviru panožnih športnih šol, prek katerih hokejska zveza skrbi za mlajše kategorije. Da so Reklju sploh dovolili trenirati člane na Jesenicah, je morala hokejska zveza na ministrstvo nasloviti posebno prošnjo, sicer bi lahko doživel enako usodo kot Mitja Kunc v alpskem smučanju.
Pri Olimpiji pa največ upov polagajo v predsednika Marka Popoviča, ki ima veliko idej glede nujne organizacijsko-poslovne preobrazbe kluba, o kateri potekajo tajni pogovori. Tivolski hokejisti medtem beležijo slabe rezultate v EBEL, kar glede na minimalen finančni vložek v moštvo ni nič nenavadnega. Pobeg z dna lestvice bo v zahtevnih razmerah težko uresničljiv, a kot smo že večkrat zapisali, je osrednji cilj kluba zgolj preživetje. V tem duhu je Olimpija včeraj izgubila še enajstič v sezoni, ko je bil Bolzano v vnovič slabo zapolnjenem Tivoliju boljši z 2:1 (Zanette 6, Insam 21; Zanoški 40).
