V Cankarjevem domu je v sredo zvečer kar brbotalo od pozitivne energije in pričakovanja, katero podjetje bo postalo zlata gazela 2014. Še najmirnejši med vsemi so se zdeli prav finalisti, predstavniki podjetij Imenšek, SMT, Plastika Skaza, MI Elektronika, Domel Holding in Cablex Plastik. Tudi zato, ker se jim ni bilo treba debelo uro prebijati z avtomobilom skozi središče slovenske prestolnice, ki je bilo zaradi poplavljenih ulic ves dan ohromljeno.

»Za dober kilometer sem potreboval več kot eno uro, a tega dogodka na noben način ne bi hotel zamuditi. Gazela, ki jo dobi podjetje, je potrditev trdega dela in kakovosti podjetja,« je poudaril Bogomir Strašek, direktor KLS Ljubno, ki je zlato gazelo visoko v zrak prav tako v Linhartovi dvorani CD dvignil oktobra 2011.

Neprecenljivost dogodka, kot je Slovenska gazela in ki so jo v letu 2013 doživeli tudi sami, je izpostavil tudi Rudi Kronovšek, lastnik podjetja Termo-tehnika, ki je bilo bronasta gazela 2013. »Le tako, da slišijo zgodbe podjetij, ki stopajo iz povprečja, bodo mladi verjeli v to, da je prav, da so v svojem življenju čim bolj aktivni, odgovorni in samozavestni. In da je prav, da svoje želje in ambicije uresničijo čim prej, tako kot jih fantje tamle, ki so izdelali formulo, ali pa študentje, ki so naredili super leseno klop,« je komentiral Kronovšek, ki si je skupaj z drugimi podjetniki in prijatelji gibanja Gazela ogledal projekte mladih podjetnih ljudi, še preden je skupaj z več kot 500 obiskovalci odšel v Linhartovo dvorano poslušat zgodbe letos najboljših gazel.

Prireditev, na kateri je bil tudi izdaten zbor ministrov, medtem ko je zaradi petkovega ministrovega odstopa ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zastopal državni sekretar Janko Burger, ki je gazele tudi nagovoril, je bila med drugim v znamenju razblinjanja prepričanja, da gazele hitro propadejo in da jim medijska izpostavljenost na vrata pripelje inšpektorje. »Pa smo šli na finančno upravo vprašat, ali to drži,« je med drugim dejal Matjaž Čadež, predsednik sveta gazela, in požel aplavz. Občinstvo pa je njegovo trditev, da korelacije med tem, da je podjetje prepoznano za gazelo, in obiskom davkarije ni, pospremilo s sicer nekoliko nejevernim smehom.

Po uri in pol živahnih odrskih pogovorov s podjetniki, ki so v ospredje postavljali svoje zaposlene in trdo delo ob podpori vrhunskega znanja in inovativnega naboja, ter po razglasitvi najboljših in izvrstnega kulturnega programa z akrobatsko-plesnimi točkami, ki ga je zaokrožil nastop violinistke Anje Bukovec in Godbenega društva rudarjev Idrija, so se podjetniki in njihovi prijatelji družili v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. »Nas mladih podjetnikov mnenje, da so gazele podjetja, ki ne le hitro rastejo, pač pa tudi hitro propadejo, ali pa da dobijo ob medijski prepoznavnosti na vrata takoj tudi inšpektorje, sploh ne bega. Tako menijo v večji meri starejše generacije, saj se je vse to v preteklosti tudi zares dogajalo. A če delaš pregledno in pošteno, ti tudi inšpekcije ne morejo škodovati,« je dejal Marko Gorjak, namestnik direktorja v Orodjarstvu Gorjak, ki je nedavno dejal, da si srčno želi imeti podjetje z dva tisoč zaposlenimi.

»Gazele spremljam že več let in po mojem dolgem prepričevanju staršev je v izboru letos sodelovalo tudi naše podjetje. Dogodek, kot je Gazela, te navdihne in zares napolni z energijo, da delaš še več in še bolje. Zelo me veseli tudi napoved, da bo Dnevnik v prihodnje izbiral tudi mlado gazelo. To je prava spodbuda mladim podjetjem in potrjuje Dnevnikovo vodilo Spodbujamo rast!.«

V živahnem pogovoru smo zmotili Dušana Olaja, direktorja Duola, in Simono Petrič, direktorico Elveza, srebrne gazele 2006, ki sta tudi skupaj gulila šolske klopi. »Dogodek, kot je današnji, me utrjuje v prepričanju, da glavni steber razvoja Slovenije ni politika, pač pa gospodarstvo, saj v enem letu čakamo že na petega gospodarskega ministra, dobili pa smo drugo gazelo. To je sporočilo politiki: naj se neha ukvarjati sama s seboj in naj se ukvarja z gospodarstvom,« je dejal Olaj, pri čemer mu je Simona Petrič pritrdila. »Zadnja leta se podjetniki s svojimi izjavami, da je stabilno okolje nujno, ponavljamo že kot pokvarjena plošča, pa se nič od naših predlogov ne uresniči. Zato ni čudno, da smo nehali govoriti in gremo raje v akcijo. Podjetja se povezujemo in skušamo preboje delati sama, brez podpore države.«