Okrogla miza se je odvila v okviru projekta 50 odtenkov sive ekonomije. Osrednja tematika včerajšnjega srečanja je bilo delo na črno, ki predstavlja eno poglavitnih področij sive ekonomije. Kot je povedal mag. Tomaž Perše, posamezniki, ki delajo na črno, delajo pogosto v slabših in težjih pogojih, nimajo obveznega zdravstvenega zavarovanja, niso zavarovani za primer nezgode pri delu ali poklicne bolezni, zato ostanejo brez nadomestila v primeru nezmožnosti za delo, so brez zagotovila, da bodo dejansko prejeli plačilo za opravljeno delo, so brez pravice do odpravnine, letnega dopusta, regresa za letni dopust, regresa za prehrano in povrnitve potnih stroškov, niso upravičeni do nadomestila za primer brezposelnosti, hkrati pa se jim opravljeno delo ne všteva v delovno dobo in se ne bo upoštevalo za pokojnino.
Po njegovem mnenju siva ekonomija ustvarja nelojalno konkurenco nepravičen, “zastonjkarski” dostop posameznikov do javnih storitev in socialne ugodnosti, kot so štipendije, subvencionirano bivanje v študentskem domu, subvencioniranje najemnin za študente, obenem potrošnik ne more uveljaviti reklamacije za slabo opravljeno storitev.
Najbolj prisotna pri gotovinski prodaji
Dodal je, da siva ekonomija pripelje do izpada davčnih prihodkov in drugih dajatev, ki pa jih država nato nadomesti z višjimi dajatvami drugje. Ugotovitve Finančne uprave kažejo na to, da je siva ekonomija v Sloveniji najbolj prisotna pri tistih zavezancih, ki se ukvarjajo z gotovinsko prodajo končnim potrošnikom. Izstopajo klasične obrtne storitve: gostinstvo, frizerstvo, cvetličarstvo, mehanične storitve in pa storitve in prodaje proizvodov, ki se opravljajo med štirimi stenami (razna popravila ali obnavljanja) in so manj na očeh javnosti.
Perše je prepričan, da se morajo mladi zavedati te problematike, da se o njej pogovarjajo, da si izoblikujejo stališča, saj bodo prav te generacije mladih v nekaj letih odrasle, prevzemale nase finančne in davčne obveznosti in se znale znajti in odločiti v danih situacijah. "S sivo ekonomijo izgublja celotna družba. Siva ekonomija in druge oblike prikrivanja in izogibanja obveznostim niso le ekonomski, temveč tudi družbeni pojav. V času poslabšanih gospodarskih, finančnih in socialnih razmer s sivo ekonomijo posredno izgubljajo vsi državljani, saj je zaradi njenega obsega posledično manj denarja za šole, vrtce in štipendije, zdravstvo, socialno varnost, naložbe v infrastrukturo, čisto okolje in druge dobrine, ki jih zagotavlja država," je mlade spodbudil gost iz Finančne uprave RS.