Nekdanji direktor vojaške varnostnoobveščevalne službe ministrstva za obrambo (VOMO) in predsednik uprave Fructala Dušan Mikuš si v zadnjih tednih intenzivno prizadeva, da bi se vključil v malodane vse postopke za prodajo večjih slovenskih podjetij, ki trenutno potekajo.

Po tem, ko mu je s ponudbo neznanega sklada PPGAM v zadnjem trenutku uspelo za nekaj dni prestaviti zaključek privatizacije Aerodroma Ljubljane, naj bi se zdaj vključil tudi v postopek prodaje Union hotelov (nekdanji Grand hotel Union), ki jih prodaja ACH, hotelskega kompleksa Metropol, za katerega Hoteli Bernardin pričakujejo okoli 30 milijonov evrov, in v privatizacijo Cinkarne Celje, ki je po trenutnih borznih cenah vredna skoraj 170 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah si je pred kratkim neuspešno prizadeval vstopiti tudi v boj za nakup Žita, vendar mu ni uspelo prevzeti niti informacijskega memoranduma, v katerem so med drugim razkrite nekatere nejavne informacije o poslovanju največje slovenske pekarske skupine. Konzorcij največjih lastnikov Žita naj bi namreč od Mikuša še pred izročitvijo informacijskega memoranduma zahteval podpis pogodbe o nerazkrivanju podatkov in dokazila, da za njim stoji kredibilen vlagatelj, ki pa naj jih ne bi predložil.

Mikuš sprva tako, nato drugače

V zadnjih dneh je šel Mikuš še korak dlje in v Kranju ustanovil podjetje PPGAM, ki pa je v lasti njegove soproge. Kmalu po ustanovitvi te družbe je Mikuš po navedbah naših virov obvestil Banko Slovenije in več komercialnih bank, pri katerih je odprl transakcijske račune, da v naslednjih dneh pričakuje priliv sredstev v višini 600 milijonov evrov.

Od tega zneska naj bi se 300 milijonov evrov steklo na račun pri NLB, po 50 milijonov evrov pa še na račune pri Banki Celje, Hypo banki, Gorenjski banki, Raiffeisen, Sberbank in Unicredit banki. Informacij, da je bankam napovedal večji priliv sredstev, Mikuš sprva ni želel komentirati. Pozneje je to zanikal, na koncu pa priznal, da je »zaradi sistemskih in varnostnih razlogov« o tem obvestil tudi Banko Slovenije.

Resna stranka iz kranjskega stanovanja?

Čeprav Mikuš poudarja, da so njegove ponudbe resne, njegova stranka pa posluje v Evropi, ZDA, Kanadi in Aziji, naj bi ponudbo za hotelski kompleks Metropol oddal njegov kranjski PPGAM. »V imenu svoje stranke sem oddal ponudbo za Aerodrom Ljubljana, postopkov, ki še potekajo, pa ne komentiram,« je bil kratek Mikuš, ki je pozneje potrdil tudi oddajo ponudbe za nakup štirih portoroških hotelov, ki sestavljajo kompleks Metropol.

O resnosti napovedi priliva sredstev, ki bi po trenutnih borznih cenah denimo zadoščala celo za prevzem Zavarovalnice Triglav, dvomijo celo v bankah. Po neuradnih informacijah Mikuš v napovedi priliva ni razkril niti, od kod naj bi sredstva prišla, zakaj naj bi se stekla na račun komaj ustanovljenega podjetja in kakšen je izvor tega denarja. Še preden bi banka lahko sprejela nakazilo, kot ga napoveduje Mikuš, bi morala po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma temeljito preveriti izvor denarja.

Po ocenah poznavalcev bi bilo tudi sicer skrajno nenavadno in neekonomično, da bi resen vlagatelj na transakcijske račune komaj ustanovljene družbe nakazal 600 milijonov evrov. Ker slovenske banke trenutno nimajo težav z likvidnostjo, kratkoročno pa teh sredstev ne bi mogle donosno plasirati, bi moral namreč PPGAM ob prilivu in kasnejšem odlivu sredstev skupno plačati od 0,4- do 0,5-odstotno provizijo, torej skupno od dva do tri milijone evrov.

Bankam napoveduje milijone, zadolžuje se pri zasebnikih

Opozoriti je treba tudi na finančno šibkost kranjskega PPGAM, prek katerega Mikuš vstopa v prodajne postopke. Čeprav se Mikuš poteguje za nakup dveh velikih podjetij in enega največjih hotelskih kompleksov na Obali, PPGAM premore vsega 7500 evrov osnovnega kapitala. Ob tem pa nima niti lastnih poslovnih prostorov, temveč ima sedež kar v večjem stanovanjskem bloku oziroma v stanovanju, kjer je uradno doma tudi Mikuš. To stanovanje je Mikuš, ki je bil po navedbah naših virov v preteklosti eden glavnih slovenskih promotorjev investicijske družbe Emerging Markets Assets Management iz Gane, kupil šele letos. Prvotna lastnica tega stanovanja je bila inženirska družba Domino ING Ivana Jerkića, ki je pred dvema letoma končala v stečaju, za seboj pa med drugim pustila za 0,8 milijona evrov dolgov do države. A še pred razglasitvijo bankrota je Domino ING stanovanje prodal družbi Fiodom Kaje Jerkić in Alje Primožič.